O Tonetu Pavčku, velikemu pesniku in njegovi ustvarjalnosti, smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali. Prav tako predstavljali njegove pesmi. S pesnikom sem naredila tudi portret za knjigo Čarovnija pisanja (Vladimira Rejc, Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Beletrina, 2005).
Pesnikov odnos do zemlje je religiozno erotičen, zato je njegova pesem besedni slavospev tej posvečenosti.
Vse pesmi in verzi mi kalijo iz zemlje in Dolenjske…
(Vladimira Rejc, Čarovnija pisanja: portreti slovenskih književnikov, Beletrina, 2005)
Tone Pavček: Nekaj je v zraku
Nekaj je v zraku.
Lepega. Nežnega.
Mimobežnega.
Nekaj je v zraku.
Čuti se. Sluti.
Kot dih in drget.
Kot šum in šepet
v slednji minuti.
Nekaj je v zraku.
Kot vonji cvetlic,
kot lučke kresnic
svetlečih po mraku.
Nekaj je v zraku,
kar odseva v očeh,
kar odmeva v ljudeh
na vsakem koraku.
Je to pesem
skrivnostni navdih?
Ali ljubezen?
Njen dih in vzdih?
(Tone Pavček: Majnice, Fulaste pesmi, Založba Mladika)
