Tone Pavček: Speči angel

O pesniku Tonetu Pavčku in njegovem ustvarjalnem delu smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali.

Pesnika sem osebno poznala in naredila intervju z njim. (Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Študentska založba, Knjižna zbirka Posebne izdaje, 2004)

Tone Pavček: Speči angel

Zložil je krila, se skril vanje

in se naslonil na rob neba.

Zdaj sanja angelske sanje.

Nanj pada zlata tema.

Skoznjo nam v spanju sporoča

zmeraj kakšno lepo povest

in včasih celo omogoča

jezditi katero od zvezd.

Toda če z zvezde kdo zdrsne

ali pomotoma pade v noč,

se speči angel zdrzne

in brž prileti na pomoč.

Nerodneža s krili prestreže

in ga zaziba ponovno v sen.

Potem sam poleg njega leže.

In vija vaja ven…

(Tone Pavček: Majhnice in majnice, ilustriral Damjan Stepančič, Založba Miš, 2009)

Tone Pavček: Vsi naši otroci

Vsi otroci so naši otroci,

je rekel prijazen glas,

vse smrklje in frklje in froci,

vsi svetlih in črnih in kodravih las,

vsi naši! Tudi tisti drugačni,

drugačne usode in vere in ras,

vsi beli in črni, vsi bolni in lačni

so taki kot kdo izmed nas.

Skupaj na tem svetu živimo,

svet nam je skupna velika vas,

kjer na srečo iščemo rimo

in poslušamo božji glas,

ki živeti in rasti veleva

in biti odprtih rok

za hudo, ki prizadeva

vsak čas na milijone otrok!

Vsi otroci na svet so rojeni

za srečo in dober prid,

vsak je podoben tebi in meni

in vsak je sonce in vsak je svit.

(Tone Pavček: Majhnice in majnice, ilustriral Damijan Stepančič, Založba Miš, 2009)

Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Toneta Pavčka vas najbolj navdušujejo?