Šestnajsta knjiga Ptujčana pisatelja in pesnika Ivana Cimermana
Zbirko pesmi z naslovom VodOMENS, znamenja vode, je decembra 2019 izdala založba JUTRO. Posvečena je reki Dravi in skrbi za usodo našega planeta. Pesmi preveva metaforično bogastvo, tenka lirika, satira in humor. Pesnik je rojen na Vičavi, danes predmestju Ptuja, v nekdanji hiši družine Cenčič, nad Dravo, mogočnim tokom njegove ‘reke otroštva’. V Dravi se je v davnih časih pod bregom zagozdila mogočna, velikanska skala. Dolgo že kljubuje njenemu toku in simbolično predstavlja uporniškega duha avtorja in vsebino šestih razdelkov zbirke s podnapisom: Moja skala Kljubovalka. Vsebino zbirke podkrepi 25 barvnih fotografij. Kot srebrna, razburkana Kljubovalka se Drava razigra, razlije, poplavi, služi kmetom, živini, čolnarjem in igram fantičev. Odnaša kmečko zemljo in utopljence, kljubuje hidroelektrarnam in podarja luč in moč, energijo tovarnam. Fantovske pesmi OBDRAVSKI AKVARELI prvega razdelka se prelijejo v četrtem razdelku v DRAVSKE IN MORSKE LJUBEZNI. Izpovedi govorijo v preprostem, klasičnem verzu o panonskih značilnostih reke in značaju ljudi. Spominjajo na pisanja pisatelja Ivana Potrča, ki je Cimermanovo začetno prozo označil »za vstop v literaturo avtorja, ki nadarjeno in poglobljeno piše o našem malem človeku s panonskih ravnic«.
In svet nežnosti in lirične ljubezni se zapre. Odpre ter zaostri se v pesmih protesta v ostalih štirih ciklih. A tudi ta protest je liričen, metaforičen. Na 183 – tih straneh se vrstijo izpovedi o žitu, kruhu in mlinih, ki so nekoč mleli ob pritokih Drave, skrbi za ekološka, vremenska dogajanja na planetu, o usodnem izginjanju ledenih gora na severnem tečaju. Pesnik se zgrozi nad neoliberalnim, kapitalističnim polaščanjem bogastev Zemlje, požrešnostjo Kapitalskega sveta, izkoriščanjem majhnih sužnjev proizvodnje v tretjem svetu. Pravni red na stari Zemlji čaka nova rast. Doba oblastnega, samopašnega ravnanja z Naravo, in z ljudmi v kolonijah je doba Zombijev:»Požrešni Omen, vaš ljudožerski Nomen/ vas je trdno začaral/ v prazno Zombi dobo,/ čas, ko bo Kapitalski svet/ požrl našega srca podobo./ Utopično vizijo o nastanku novega, vulkanskega sveta z Novim človekom in zakoni pesnik položi v žrela vulkanov, ki jih bo sprejelo morje, očiščeno človeškega zla, se ironično posmehne dolgoletnim jalovim prizadevanjem »zelenih« proti onesnaževalcem z nafto, plini in premogom. »Šele ko bodo vulkani zažgali pol planeta, kot ga je te dni ogenj v Avstraliji, se bo zganil dobičkonosni svet korporacij in borz!«, je dejal avtor zbirke. »Čiste vode rek in morij moramo preroditi in zaščititi za prihajajoče generacije. Tudi Noe z barko v svetopisemskem potopu ne reši vseh ljudi. Preštevilne ‘totemiste’, ki silijo na vse planete, v imenu starega Boga z namišljeno raketo odpeljejo na Saturn, da se ne utopijo v morju. Novokrščeni ostanejo v vesolju, na novem ‘planetu B’, kjer so odkrili VODO, avtorjevo »kraljico tega ‘planeta A’, Zemlje«.
