Klara, a verjameš v boga? Te njegove besede so se ji podile po glavi, ko je po radiu slišala novico.
Posebno obvestilo. Naša jamarska odprava, ki se je mudila v jami Voronja na Kavkazu, je doživela hudo nesrečo. Na dva jamarja se je vsul plaz kamenja in ju pokopal pod seboj. Več informacij o nesreči v naši naslednji informativni oddaji.
Klara otrpla sedi pred televizijskim sprejemnikom. Gleda reševalce, ki se trudijo priti do ponesrečenih jamarjev. Ne čuti ničesar. Samo sedi in gleda. Čeprav je zvok naravnan na najvišjo jakost, ne sliši ničesar. Počasi se izklopi. Ni je več tu. To, kar se dogaja, se ne dogaja njej.
Producentki pošlje sms in jo obvesti, da je zbolela, da je ta teden ne bo v službo. Potem zbere vso svojo energijo in pokliče mamo. Na hitro ji razloži, kaj se je zgodilo, in jo prosi, naj poskrbi za hčerki. V potovalko zmeče nekaj najnujnejših stvari in se odpelje v domačo hišo na morju. Potem se zavleče v posteljo in samo spi.
Klara, zamudila si strašno novico, jo že na parkirišču zaustavi kolegica.
Kakšno novico?
O naši jamarski odpravi. Zgodila se je nesreča. Dva jamarja je pokopal plaz kamenja. Enega so rešili in je v kritičnem stanju, drugi je na kraju nesreče umrl. Kakšna tragedija, pa tako majhna otroka je imel.
Klara požre cmok, ki se ji je naredil v grlu, in skuša zaustaviti solze.
Klara, je kaj narobe?
Nič, nič … Je že v redu, samo malo sem še prehlajena. Oprosti, nekaj sem pozabila v avtu.
Klara steče nazaj na parkirišče. Solze ji lijejo po obrazu.
»Ne vem, če bom zmogla. ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ!!!!« kriči glas v njeni glavi.
Zbere zadnje moči, si obriše oči in se napudra po pordelem obrazu. Potem se počasi napoti proti vhodu v stavbo, vmes globoko diha.
»Prosim, samo da ne bi še koga srečala.«
Pozdravljeni!
Živijo, Klara! Si že zdrava, jo sprašuje producentka? Zelo slabo izgledaš. Si prepričana, da boš lahko delala?
Bom že. Ne skrbi.
Klara deluje kot stroj: vstani, obleči se, jej, izstopi iz avta, hodi, govori, telefoniraj.
Klara, Ana pri telefonu. Prosim, dovoli, da ti pomagam.
Ana, nihče mi ne more pomagati, samo čas mi bo pomagal.
Klara živi vsak dan sproti. Počasi, počasi se spet začne vračati v življenje.
Kako ti je všeč novi direktor? jo sprašujejo kolegice, ko sedijo na jutranji kavi.
Novi direktor. Klara se zave, da sploh ne ve, da so medtem dobili novega direktorja.
Še kar v redu se mi zdi. Kaj pa vam?
Kako se ti zdi v redu? Kaj pa je takšnega naredil, da se ti zdi v redu, se jezi ena od kolegic.
A ti sploh ne vidiš, kako so ljudje vedno bolj nezadovoljni?
»A tudi ostali so nezadovoljni? Jaz sem pa mislila, da se to dogaja samo meni,« premišljuje Klara.
Mogoče pa res. Saj se sploh ne spomnim več, kdaj sem nazadnje delala res s pravim veseljem.
Res si že nekaj časa precej odsotna. Je kaj narobe? vrtajo vanjo kolegice.
Ne, ne, vse je v redu. Verjetno sem samo malo naveličana in potrebujem spremembo.
Tudi z Jipom te ne videvamo več. Včasih sta vedno visela skupaj na kavi.
Kaj pa vem. Tudi on je pogosto slabe volje.
