Boris Nikitin v svojih delih raziskuje meje med resničnostjo in fikcijo, dokumentom in njegovim ponaredkom, in te kategorije najraje požene v zrak. Gledališče, ki tako nastane, je surovo, grobo, frontalno in neposredno. Na srhljiv način se poigrava z retoriko in propagandističnimi sredstvi. Najprej se s fašistoidnim diskurzom na odru poistovetiš, v naslednjem trenutku te že spreletava srh, da si mu nasedel, potem se vprašaš, kako se je to zgodilo. Kakšna resničnost je pravzaprav reprezentirana na odru? Kategorije so zabrisane, vse je postavljeno pod vprašaj. To je velika odlika gledališča Borisa Nikitina, pri njem gre za nasprotje stvari, istočasno.
Predstave bomo odigrali v zgornji dvorani, jih snemali s tremi visokoločljivostnimi kamerami in neposredno prenašali preko spletnega mesta Tretji oder.
