7. Vrnitev
„Res moramo ponoviti izlet,“ se je navdušil stric Jernej.
„Brez mene,“ je hitro rekel Domen, ki je bil zaradi prehlada skoraj ves „izlet“ v hotelski sobi. Otroci so se spogledali.
„Mia nas bo obiskala,“ je povedala Lara in se spomnila dekleta, ki jim je še pred dobre pol ure pomahalo v pozdrav, pa njenega očeta in mamo, ki so jo končno spoznali. Spomnili so se tudi Sjaubjorna, ki se je poročil z Mayo, pa Nale, ki je bila kljub rahli poškodbi ramena že na svojem uradnem mestu. Zelo so pogrešali svoje prijatelje, Ornimirja, Sikanjonja in Sylo. Andreverilija je bila spet svetla dežela, jug je spet zaživel. Prijateljstvo med Naitokamiji in Irenajci se je še poglobilo. Po bitki so kar na mestu priredili slavje, kakršnega ni bilo že dobrih dvajset let, odkar je deželi zavladal Voltram. Zvečer je bilo izjemno lepo nebo, kakršnega na zemlji ni bilo mogoče videti. Zvezde so se zdele bližje, večje in svetlejše. Luka je pomislil na bumerang, ki ga je imel v žepu. Bil je čisto majhen , lesen in čudovito izrezljan.
Vedel je, kako se je končalo, a ni hotel razmišljati o tem. Objel je Laro prek ramen in jo poljubil na lice.
„Nekega dne jih bomo obiskali,“ je šepnila Saša in pomežiknila drugima dvema. In letalo je letelo svojo pot.
Rok Mirt, TŠC Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola
Mentorica je prof. Bojana Modrijančič Reščič
