Ventilator besed, revija za kulturo, vzgojo in izobraževanje www.ventilatorbesed.com, v sodelovanju z Osnovno šolo Kolezija, v Ljubljani, razpisuje literarni natečaj "NAPIŠI SVOJO PESEM« v času od 1.10. 2018 do 15.01.2019.
Več o natečaju na https://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&oce=4&id=9911&leto=2
1. KUMARICA IN ŽEMLJA
Kumarica debela
je v žemljici sedela.
Pa je pesem pela,
ker jo je imela.
Kumarica je bila vesela,
ko pesem je zapela.
Pesem je zapela tako,
da vse ljudi je obnemela.
Kumarica, kumarica,
kaj si naredila,
da si žemljico v palačinko
zvila in jo zapustila.
Avtorica: Ronja Sinreih
Razred: 4.a
Starost: 9 let
Mentorica: Jožica Vajt
Druga OŠ Slovenj Gradec
2. NIKOLI NISEM SAM
Hitro mine čas,
nikoli mi ni dolgčas.
Igram se tu,
igram se tam,
nikoli nisem sam.
S sosedi nogomet igram,
tudi risanke pogledam sam,
na tablici igrice igram,
in tudi knjige
rad imam.
Igram se tu,
igram se tam,
nikoli nisem sam.
Avtor: Marko Schifini Počej,
Razred: 4. a
Starost: 9 let
Mentorica: Jožica Vajt
Druga OŠ Slovenj Gradec,
3. NIK IN JULIJA
Nik skače po hodniku,
pa priskače tudi Julija,
se pozdravita, predstavita
ter skupaj zaplešeta.
Te pesmice še ni konec,
ker še ni počil lonec.
Nik in Julija sta se spoprijateljila
in se na hitro sprehodila.
Ko prideta domov,
se poslovita,
se do postelje odpravita
in hitro zaspita.
Ko se zbudita
pa v šolo odhitita
in je počil lonec,
pesmice je konec.
Avtor: Vidjan Lenart
Razred: 4. a
Starost: 9 let
Mentorica: Jožica Vajt
Druga OŠ Slovenj Gradec,
4. MOJ DEDI
Dedi je najprej dedi
in jaz sem njegov vnuk.
Še raje kot v šoli,
poslušam njegov pouk.
Sicer je dedi doma
in hodi v delavnico vsak dan.
A meni pojejo učiteljice,
ker sem starejši ciciban.
Dedi je važna oseba,
ker je velik in močan.
Zato, ker podira drevesa,
čeprav to zmorem tudi sam.
Babi mu pravi dedi in
Miško, a včasih tudi Balon,
a meni je najbolj všeč dedi,
ko mi razkriva svet za bonton.
Avtor: Ruj David Mlakar
Razred: 4.a
Starost: 9 let
Mentorica: Jožica Vajt
Druga OŠ Slovenj Gradec
5. BEN IN JAZ
Ben je moj pes
in velik prijatelj.
Rad ga imam
in on ima rad mene.
Je mehek, topel in močan,
greje me vsak dan.
Rad gre na sprehod
in v pasji par,
vsak dan se igrava,
zabavava in smehljava,
včasih se loviva
in skupaj sediva.
Jaz in Ben greva v dan,
ga češem in kopam,
ker mu je všeč,
kot bi bil rdeč,
on je črn, rjav in bel
skupaj z mano je vesel.
Avtor: Taj Temniker
Razred: 4.a razred
Starost: 9 let
Mentorica: Jožica Vajt
Druga OŠ Slovenj Gradec,
6. JAZ IN DEŽ
Sonce se je skrilo,
meni se nikamor ni mudilo.
Pričelo je deževati,
ju hu, jaz se grem igrati.
Skakal bom po lužah,
in pel pesmico o kužkih.
Bil bom moker, kar za dva,
mama bo huda, kar se da.
Ko dežuje mi je krasno,
moji babici nič ni jasno.
Grmenje in strele pa mi niso všeč,
zato grem raje pogledat skeč.
Avtor: Nik Potočan
Razred: 4.a
Starost: 9 let
Mentorica: Jožica Vajt
Druga OŠ Slovenj Gradec
7. NEVIHTA
Burja piha, listje nosi,
prah dviguje, drevesa lomi,
oh, strehe odkriva.
Lomi, lomi, vse podira,
grozni zvoki nas strašijo,
strele pokajo,
črni oblaki pa drvijo.
Močen veter,
glasne strele,
joj, joj joj,..
led prihaja.
Vsi bežijo, živali in ljudje,
v topli domek skriti se,
s strahom gledati nevihto,
blisk, blisk, blisk,..
Avtor: Ajdin Hadžić
Razred: 4.a
Starost: 9 let
Mentorica: Jožica Vajt
Druga OŠ Slovenj Gradec
8. KDO SI TI?
Kdo si ti,
ki po vsem hrepeniš,
kdo si,
da te nihče ne sliši,
kaj si močno želiš?
Sam si v množici ljudi,
sam in osamljen,
na družbo ljudi
nisi niti pripravljen.
Zavedaš se svoje minljivosti,
a željo imaš neskončno,
s sklonjeno glavo bežiš,
a se držiš pokončno.
Uresničuješ želje nemogočega,
pa ne utegneš biti srečen,
v tem nesrečnem svetu,
hočeš ostati le večen.
Vedno imaš vse prav,
čeprav je tvoje življenje zmota,
živiš v veliki družini,
a si na svetu največja sirota.
Žejen si,
čeprav ti noge
moči voda iz studenca,
čakaš na čas,
ko bo na tvoji glavi zrastel
šopek rožnatega venca.
Revež si,
ko s polno torbo se po svetu viješ,
ob sijoči mavrici na nebu
se najraje v temo skriješ.
Ljudem ustvarjaš senco,
ko hočeš biti luč,
želiš si biti z njimi
in vsem vratom ključ.
Zmrzuješ ob topli odeji,
pa bi jo mogel potegniti le nase,
vidiš vse naokrog,
a se ne znaš ozreti vase.
Ljudje gledajo vate,
a te ne vidijo,
želijo tvoj dotik,
ti pa poznaš le umik.
Življenje gre dalje,
in ti boš še dalje trpel
in ko boš umrl,
bodo zate dejali:
»Aaa, tudi ta je živel!«
NIKA MRAVLJA
8. razred (13 let), OŠ Črni Vrh, Črni Vrh 95, 5274 Črni Vrh nad Idrijo
Mentorica Darja Rupnik
Pesmi od 9 – 17: OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas, 1. triada, učenci 3. r.. Mentorici: Mojca Pirc, Vida Šter
9. in 10. Pesem o beli muci
Bela muca, majhna muca,
lepa je in se igra.
Bela muca, majhna muca,
ljubka je in me rada ima.
Zala Žagar, 3. r.
Bela muca spi,
dokler je beli dan ne zbudi.
Muca vstane, se pretegne,
zajtrk poje, skrtači se,
v nov dan se stegne.
Po stopnicah hop in hop,
steče v polno vas otrok,
bela muca se z njimi igra,
zvečer pa se v sanje poda.
Žan Klobučar, 3. r.
11. – 17. Letni časi in meseci
Prišel je mesec julij.
Zajčki veseli so,
zelo je že toplo,
zajčki skačejo po lepem travniku,
vso deteljico pojedo.
Ožbej Žagar, 3. r.
December je tu,
sneg je pobelil polje.
Rada se smučam.
Februar pride,
sneg začne se taliti,
sonce posije.
Poleti zemlja vroča je,
sonce sije na zemljo,
tudi polja segreta so.
Aneja Menart, 3. r.
Jeseni listi odpadajo,
ptički v tople kraje odlete,
zima počasi prihaja k nam.
Najraje imam zimo,
takrat se sankam in smučam.
Jure Vidmar, 3. r.
Jesen prihaja k nam,
ptički odhajajo drugam.
Zima bliža se,
vsi veselimo se je.
Takrat je moj rojstni dan,
čakam ga ves razigran.
Jure Vidmar, 3. r.
Jesenski listi
drevesa zapuščajo.
Samotno drevo.
Rožle Pirc, 3. r.
Ježek hiti, hiti,
na zimo se pripravljati mudi,
če se ne pripravi,
mu zima všeč ne bo.
Ježek hiti, hiti,
z listjem si brlog obloži,
zvit v klobčič na listju smrči.
Rožle Pirc, 3. r.
Zlato žito posejali,
na kruhek bomo počakali.
Zlato žito že zori,
dober kruhek se smeji.
Rožle Pirc, 3. r.
Pesmi od 18. – 22. Učenci 2. razreda OŠ Šmihel, Podružnice Birčna vas. Starost otrok 7. let. Mentorica: Marjanca Šoško
18. PEDENJPED
Pedenjped je dobil čokolado,
zraven pa še eno limonado.
To si je dal v usta
in je šel na dva dopusta.
Jošt Ovniček, 2. razred
19. PEDENJPED NA POČITNICAH
Pedenjped pripravlja kovček,
ker gre na počitnice.
S sabo bo vzel tudi stolček
in za jest drobtinice.
Z mamico in očkom gre na morje,
gleda v nebo,
ker hoče iti v vesolje.
Na morju plava v slani vodi,
igra se z žogo in potaplja,
skače s pomola in valove ustvarja.
Nuša Kovač, 2. razred
20. PEDENJPED GRE NA DOPUST
Mamica od Pedenjpeda rekla je,
da gremo na dopust.
Tam se bomo sladkali
in v vodo skakali.
Vi se bomo znoreli,
da doma bomo delati hiteli.
Lan Šušteršič, 2. razred
21. GREMO V MESTO
Moja mama je kot sonček,
dobra kot bombonček.
Ko gremo čez cesto,
nas pelje v mesto.
Tam iz drevesa pade hruška,
na glavi pa mi zraste buška.
Anže Levačić Pekolj, 2. razred
22. SLADKOSNEDKA
Sosedova Metka je prava sladkosnedka.
Še preden se zbudi,
bonbonov si želi.
Čokolade, torte in sladoled,
Metki lepšajo svet.
Njena mama pa se boji,
kaj bo z njenimi zobmi.
Ula Muhič, 2. razred
Pesmi od 23. – 28., učenci Podružnične šole Prevorje, mentorica Martina Kosaber Gril
23. KUŽKI SO ZABAVNI, Blaška Vinkler, 8 let
Kadar mene ni doma,
Reksi sam se rad igra.
Ko pa jaz sem doma,
Naročim, naj tačko mi da.
Ko nimam prijateljev,
Grem ven in se z njim igram.
Mečem mu žogo in govorim,
Kaj naj dela, ko se zavrtim.
Ko pa tačke ga bolijo,
Ojoj, zakričim na glas,
Da me sliši cela vas.
Ko pa kaj narobe naredi,
Pa ga kregam: Ti, ti, Reksi, ti!
Zdaj pa greš v pasjo hišico,
Kjer boš jedel ribico.
24. FOTOSINTEZA, Anej Dimec, 5. r, 10 let
Fotosinteza je proces
ki je potrebna za rastline, čist zares!
Rabijo sončno energijo,
ogljikov dioksid, klorofil
in vodo.
Vodo vsrka skoz’ korenine
in to pride do zelenine.
V zelenine potegne tud’
ogljikov dioksid za dobre sestavine.
Nato pa iz sebe povleče
Kisik
ki ga ljudje potrebujejo,
za dob’r vzklik.
JOV, JOV,JOV
25. MALA MUCA, Monika Oprešnik, 8 let
Mala muca ljubka je
in rada igra se.
Cmok, cmok in cmok naredi,
ko pri mamici mleko dobi.
Njena mamica je Gelči,
Mišo pa njen ljubi oči.
Mala se rada igra z menoj,
Ko pa pade med bale – ojoj!
26. IGRE, Taja Arlič, 8 let
Igre so lahko zabavne,
a kako se naj igram
če nimam prijatelja?
Če pa nimam prijatelja,
si bom vzela igrače
in se delala da govorijo.
27. SNEG JE MRZEL, Taja Arlič
Sneg je mrzel,
a vseeno se lahko igraš.
Kako se naj igraš,
če brata niti sestre nimaš?
Iz snega si narediš prijatelja
In se z njim smeješ, mečeš, valjaš…
28. ŠOLA JE ZABAVNA, Taja Arlič, 8 let
Šola je zabavna
Ampak tudi naporna.
Zato je bolje, da se tudi kaj učite,
Ne pa samo mobi in TV gledate.
In veste kaj?
Učenje je tudi zabavno,
Sploh če z zvezkom greš v savno!
29. JESEN, Lana Erpe, 5. razred (10 let), OŠ Šmihel, Podružnica Birčna vas, Mentorica: Tatjana Badovinac, prof.
Kako si lepa, čudovita
in barvita.
Listje pisano pada med nas,
in vsi občudujemo vas.
Pridelke pobirat hitimo
in se buč veselimo.
Spretno jih bomo oblikovali,
z njimi noč obsijali.
Kostanj smo nabrali, spekli
in se nasmejali.
Bilo je veselo
in na koncu se je tudi pelo.
Pisana jesen kliče nas,
da v šolo pridemo počas`.
Spet se bom potila,
da oceno dobro bom dobila.
Pesmi od 30.-33., OŠ Gornja Radgona, učenke 9. razreda, 14 let, Mentorica: Bernarda Rožman
30. Suzana
Obstaja Suzana,
ki je zelo zaspana.
Spet hujša,
a še vedno je,
shujšati sploh ji ne gre.
Nekaj za druge naredimo mi,
naj se okrog govori,
da vsak naj telovadi,
zdravo prehrano imejmo radi.
A če hujšaš, naj ne bo ti žal,
saj sčasoma spet suh boš postal,
lahko boš nogomet igral,
se s svojimi prijatelji zopet smejal.
Res da morda na začetku boš zaspan,
a čez nekaj časa boš razigran.
gibanje bo del tvojega vsakdana,
zraven gibanja pa še zdrava prehrana.
Obstaja Suzana,
ki sploh ni več zaspana.
zdaj hujša, ker to želi,
sploh več nima skrbi.
Tinkara Klemenčič, 14 let
31. Pogrešam te
Pogrešam občutek, ko bila sem ob tebi,
da te ne ljubim, lažem sama sebi.
Ne vem, kako ti naj povem,
saj vem, da jaz tebi sem
le kot spomin zaprta v zaklenjeno skrinjo.
Bojim si priznati, kaj čutim,
zato raje sama sebi mutim,
da pozabljen si
na sredi mojega srca.
Ko bi vsaj vedela, kaj čutiš,
a ne vem,
ko bi vsaj vedela, kaj si misliš,
a ne vem,
ko bi le vedela, kako ti povem,
da ljubim te bolj kot vse drugo
in da zate vse, a tebe za nič.
Gledam tvoje slike,
ko se mi potoči solza,
vsa grenka in svetloča,
in mi drsi po mojem licu,
ko se spomnim, kaj sem ti naredila,
ko sem te zapustila.
Nikoli si ne bom oprostila,
raje sem, da mi poči žila
in da ti spomine name prinese le dobra vila.
Vanesa Misja, 14 let
32. Nesrečna ljubezen
Izgubila sem sebe,
izgubila sem tebe,
želim, da dobim te nazaj,
saj zate bi bosa vse trnje prehodila,
ne da bi eno samo solzo spustila.
Nikoli te ne bom pozabila
in sama sebi oprostila,
da sem te pustila,
ko sem te najbolj ljubila.
Si največji zaklad mojega srca,
ki ga nikomur ne dam,
saj zavedno boš ti sam
v mojem srcu ostal.
Ljubila sem te tako,
kot če bi zvezdo vsako
zamenjala za luč
in jo uporabila za ključ.
Vsako noč upam,
da dobim te nazaj,
ko pa že skoraj obupam,
pa raje zaspim
in si skozi noč novo upanje dobim.
Z jutrom pa pomislim nate
z upanjem, da javiš se spet nocoj
meni na telefon
in ti spet lahko povem, kako zares ljubim te.
Vanesa Misja, 14 let
33. NEKDO
Nekje je nekdo,
ki mu zaupaš.
Zaradi nekoga
nikdar ne obupaš.
Nekje je nekdo,
ki nikdar ne zameri.
Zaradi nekoga
razmišljaš v pravi smeri.
Nekje je nekdo,
ki ti nudi pomoč.
Zaradi nekoga
ne želiš iti proč.
Nekje je nekdo,
ki nenehno vztraja.
Zaradi nekoga
ne veš, kaj je predaja.
Nekdo. Ti točno veš kdo.
Mia Lebar, 14 let
34. Pesem, učenki Podružnične šole Prevorje, mentorica Martina Kosaber Gril
HIŠA
Hiša se zjutraj zbudi.
Veselo na glas zakriči
in si bogat narezek zaželi.
Ko se zbudijo otroci,
se zbudi tudi muca Toci.
Vsi skočijo za mizo
in naredijo veliko krizo.
Otroci so se oblekli
in hitro v šolo stekli.
Tam so prijatl’i stali
in se potem skupaj igrali.
Odhiteli so na malico
in zagledali čarobno palico.
Prišel je čarodej Andrej
in so veselo čarali naprej.
Potem je bila slovenščina,
kjer se je v besedilu skrivala dogodivščina.
Pesmi od 35. – 49. Učenci OŠ Kidričevo, mentorica Sonja Lenarčič
35. DEŽELA POD TRIGLAVOM
Pod Triglavom je dežela,
polna znanja in veselja.
Raznolika je zelo,
nikoli se pozabila ne bo.
Tam na robu je Jadransko morje,
na Gorenjskem pa visokogorje.
Čeprav pri nas je le ravnina,
sem hvaležna, da je ta dežela:
moja domovina.
TIJA TAMŠE, 6. A, 11 LET
36. LJUBEZEN
Ljubezen je takrat,
kadar nisi trezen.
Najpogosteje je to prva simpatija,
čez leta, ko postaneš resen,
izveš, da je bila le vragolija.
Obstaja tudi ljubezen v družini.
Vsak starš ima rad otroka.
Pred prijatelji pač hočejo biti fini.
Ja, to je posebna stroka.
Obstaja pa tudi ljubezen – drugačna:
do glasbe in naših konjičkov.
Naša glava je znanja lačna,
v njej je polno skritih kotičkov.
Ljubezen je na svetu edina
in prav je tako.
Edina dobra vrlina,
z njo živimo lahko.
NIK MLINARIČ, 9. B, 14 LET
37. LJUBEZEN …
Ljubezen, ljubezen …
Ta nora ljubezen.
Ljubezni brez življenja ni,
ker skupaj smo vsi.
Le kako na Zemlji živeli bi,
če se ne bi ljubili?
Ljubezen je družina,
so sanje …
Dajmo, vživimo se vanje!
Ljubezen je žival,
je tudi bavbav.
Ljubezen je ljubezen,
ki v srcu hrepeni,
ti srce otopli.
Ljudje ljubimo Zemljo,
Zemlja ljubi nas.
Državljani ljubimo državo,
država ljubi nas.
Občani ljubimo občino,
občina ljubi nas.
Vaščani ljubimo vas,
vas ljubi nas.
Jaz ljubim …
DOMEN ŠKAFAR, 9. A, 14 LET
38. LJUBEZEN
Kako je biti zaljubljen?
Kako je, ko ti ptički govorijo,
okoli tebe žvrgolijo?
Kako je, ko vidiš vse rožnato
in ne črno ne belo,
kakor jabolko še nedozorelo?
Kako vemo, da smo zaljubljeni,
kakor začarani,
od vse lepote očarani?
Kaj sploh je ljubezen?
Je to dotik nežen
ali le pogled bežen?
KAJA MURŠEC, 9. A, 14 LET
39. LJUBEZEN
Ljubezen čutimo na vsakem koraku,
ljubezen lebdi v zraku,
je čustvo, ki ga čutimo vsi,
četudi zaljubljeni še nismo bili.
Ko na hodniku se srečata
njen in njegov pogled,
se drug drugemu nasmehneta.
Misli odhitijo, skrbi zbežijo.
Metuljčki v trebuhu,
ljubezen je v zraku.
Z ljubeznijo si gluh
na vsakem koraku.
Ničesar ne vidiš,
ničesar ne slišiš,
vse stvari mimo tebe hitijo
in se ti smejijo.
Ljubezen je čudovita stvar,
ko dva postaneta par.
Za roke se držita,
se drug drugemu smejita.
KATARINA VIDOVIČ, 9. B, 14 LET
40. LJUBEZEN
Ljubezen je v zraku,
ko se na klopci zgodi poljub v najlepšem mraku.
Ko smo zaljubljeni, nas vrže iz tira,
v glavi nam misli ne dajo »mira«.
Ko se srečata najina pogleda,
z obraza izgine mi barva bleda.
V trenutku zardim
in skoraj omedlim.
Prva ljubezen v srcu ostane,
vedno te do močnih čustev gane.
Ljubezen je značilna za najstniška leta.
Oh, ta puberteta!
Ljubezen čutimo od rojstva do smrti.
Včasih smo od nje strašno potrti.
Nikoli je ni dovolj,
želimo si jo vedno, bolj in bolj.
Verjamem v ljubezen na prvi pogled;
takrat se cedita mleko in med.
NIA KRAJNC, 9. B, 14 LET
41. LJUBEZEN
Ljubezen je čustvo,
je občutek v tebi,
ki ti pove,
kdo je tisti pravi.
Ljubezen nas lahko ob živce spravi.
Ljubezen čutiš do mame, do očeta,
do brata, sestre, vsa leta,
od rojstva do smrti …
Z ljubeznijo obdani smo,
to je res lepo.
Ljubezen lahko čutimo …
Do tiste posebne osebe,
v katero skrivaj zaljubljeni smo.
Včasih že kar boli – zelo.
Nikoli ne veš,
kje ljubezen te lahko doleti.
V šoli, na cesti ali v stolpnici.
NEJA KUPČIČ, 9. B, 14 LET
42. LJUBEZEN
Kaj je ljubezen?
Ne bom rekla,
da je ljubezen bolezen.
To je že oguljena fraza
brez pomembnega izraza.
Ljubezen je iskrica v očeh,
ko se srečata njen in njegov pogled.
Ljubezen je kot plamen v temi,
ki ti kaže pravo pot,
polno lepot.
Ljubezen je ves čas v zraku,
spremlja nas na prav vsakem koraku.
Ljubezen je čustvo za dva,
ki se rada imata,
drug brez drugega živeti ne znata.
EVA ŽUNKOVIČ, 9. B, 14 LET
43. LJUBEZEN
Korak za korakom stopamo v čas.
V čas, za katerega ne vemo do zadnje sekunde.
Včasih ostajamo v oblakih,
v toplini in veselju
in včasih tavamo kakor ptica v neznano …
Občutek življenja, občutek trpljenja
lahko pozabimo – prehitro,
a srce, zlomljeno na dvoje nikoli ni skrito.
Ljubezen je tista,
ki se okrog ljudi ves čas ovija,
pozablja besede in obraze
in je v očeh neprestano prelita.
Z roko v roki,
skupaj naproti
po tej ovinkasti življenjski poti
odmeva in za sabo pušča sledi …
Z besedami med oboki.
To je ljubezen,
ki v dvoje gre:
skozi hribe, jezera in teme.
SANJA KRAJNC, 9. A, 14 LET
44. LJUBEZEN
Ljubezen je fantazija,
ki je kot poezija.
V njej vse lepo se zdi,
dokler srce na zaboli.
Prava ljubezen traja večno,
čeprav se včasih zdi tečno,
ljubezen v nas žari,
nasmeh na obraz nam podari.
NELA NAHBERGER, 9. A, 14 LET
45. LJUBEZEN
Pozabiš na vse stvari,
ko prva ljubezen se v tebi rodi.
Tvoj obraz kar žari
in nasmeh poseben čar dobi.
Svet naenkrat lepši se zdi,
pozabiš na težave,
se ljubezni prepustiš,
zasanjan nad oblaki lebdiš.
SARA PIŠEK, 9. A, 14 LET
46. LJUBEZENSKA ZADEVA
»Kako lepa je ta ljubezenska mesečina!«
sem si govorila vsak dan.
Zdelo se mi je,
da je vsak posebej z ljubeznijo obsijan.
Pa vendar sem kar hitro ugotovila,
da z ljubeznijo pride tudi bolečina.
Ja, zanimiva je ta ljubezenska zadeva,
pa vendar ves svet zanjo »obnoreva«,
je resnično kot prava bolezen,
za katero zdravilo je le prava ljubezen.
Ni res, da mora ta stvar biti grozna,
le z njeno razgibano potjo se moraš uskladiti
in jo v srcih drugih utrditi.
TINA AUBELJ, 9. A, 14 LET
47. LUČ PRIJATELJSTVA
Prava luč prijateljstva
ugasnila ne bo nikdar.
Skriva se
v vsakem kotičku neba.
Prava prijateljeva luč
se s prijateljstvom igra,
hodi sem ter tja
in se ti smehlja.
Naša prijateljska luč
pozabila ne bo nikdar,
da prijatelja zasluži si
vsak od nas.
NEJA MAJČENOVIČ, 6. A, 11 LET
48. ROŽA
Roža mirno na travniku cveti
in soncu se smeji.
Spomladi vzklije,
pozimi jo sneg pokrije.
Ko žejna je,
dežja se razveseli,
saj v suši hitro oveni.
Poleti sonce pripeka močno,
zato jo zalivati redno je potrebno,
četudi se komu zdi »bedno«.
Rože lepe, prijazne, mirne so …
Tudi mi takšni postanimo.
HANA KOLEDNIK, 11 LET
49. ŽIVLJENJE
Življenje je pravo učenje.
Je kakor pesem,
ki se piše,
a se enkrat konča.
V življenju se marsikaj naučimo.
A če doma pred televizorjem ležimo,
se malo naučimo,
na koncu vsega se zredimo.
Zato v življenju lepo bo,
če otroka primemo za roko
ter v čudovito zunanjo pravljico gremo.
Tako s to mislijo zazvoni,
ko učiteljica o življenju govori.
MIA DOMANJKO, 11 LET, 6.A
50. Severnica, Anaisa Sterle Laignel, 12 let. Mentorica: Sasa Skruba
Zvezda, naša severna kraljica,
pesem prelepa odpeta, verz stiha.
Na vrhu, nebeška severnica,
večna je pesem, glasba, lepa tiha.
Pesem prelepa odpeta, verz stiha,
bela kot nepopisan list papirja.
Večna je glasba, lepa, tiha,
sozvočje glasov, spominov vsemirja.
Bela kot nepopisan list papirja,
utrinki, meglice, čudesa.
Sozvočje glasov, spominov vsemirja.
vse poti vodijo v nebesa.
Utrinki , meglice, čudesa,
ta zvok kril, divjih ptic modrine,
Vse poti vodijo v nebesa,
le tvoja pot, neskončna , ki ne mine.
Ta zvok kril, divjih ptic modrine,
v tvoje daljave zrejo oči.
Le tvoja pot, neskončna, ki ne mine,
svetlo srce teh temnih noči.
V tvoje daljave zrejo oči,
na vrhu nebeška severnica.
Svetlo srce teh temnih noči,
zvezda, naša severna kraljica.
51. Coprnica, Luka Zupanc, 10 let, OŠ Hudinja, 5.B, Mentorica: Anita Zupanc
Coprnica temna strašna,
rada te plaši ponoči,
krik za krikom sliši se,
pričara črno svilo in še in še.
Izza vrat sliši se,
hokus pokus, čira čara
si pričara mačjo svilo
in še kaj, da ji bo fino.
V kroglo gleda brbotanja,
rada dela siv napoj,
če ji spodleti,
čarovnika ulovi.
Noč na noč
smrčanje, hrup,
v kotlu groza
in obup.
Strah, trepet in pa drget,
ko coprnica v kotlu,
dela coprnije
pa še dim se vije.
Prerokovanje je zanjo
mala mala malica,
dolga metla, črna svila,
v krokodila je vse spremenila.
52. Lisica, napisala Irena Ida Katarina Zupan, 9 let
Videla sem lisico,
ki je v kotu
jedla pico.
Je mljaskala,
in mljaskala
in se s trdo
skorjo igrala.
Je jedla,
in jedla
pa je celo,
pico snedla.
53. Jaz in svet, Avtorici: Hana Finkšt in Laura Krstić, 6. C, OŠ Kolezija, Ljubljana (starost: 11 let)
Vem, kdo sem,
in nekaj iščem.
Kam naj grem,
da to poiščem?
Tista pesem
me predrami,
ko zaslišim
glas neznani.
Ta moj svet je domišljija,
ena sama melodija.
Brez meja je fantazija,
skupaj z glasbo čarovnija.
Moja glasba svet spreminja,
črno temo mi razgrinja.
Kam naj grem,
da ta svet poiščem?
Kje je pot,
da ga obiščem?
Moram najti ta svoj svet,
to je ta življenjski cvet.
Ta moj svet je domišljija,
ena sama melodija.
Brez meja je fantazija,
skupaj z glasbo čarovnija.
Imam občutek,
da to je moj trenutek.
54. Raj, avtor: Luka Zupanc, OŠ Hudinja, 5.b razred
RAJ
TAM NA KONCU ULICE,
JE BIL STARI BAR,
KLICALI SO GA RAJ.
TAM SO PILI IN JEDLI,
STARE PESMI PELI
IN LEPO SO SE IMELI.
A NEKE NOČI,
NAŠ RAJ SO ZAPRLI
IN VSI SO SE SPRLI.
55. Titanik, avtor: Luka Zupanc, OŠ Hudinja, 5.b razred
TITANIK
TITANIK SE JE ZALETEL V LEDENIK,
OH, TA BOGI TITANIK,
OH, TA ZLOBNI LEDENIK.
KO PA TITANIK POTONIL JE,
ŽIVALI SO GA ČUDNO GLEDALE.
NISO VEDELE ALI NAJ MU SLEDIJO
ALI NAJ SE GA BOJIJO.
ENA RIBA SI JE PRIŠLA GOR,
DA MU BOJO SLEDILE DOL,
A KO ZAGLEDALE SO POTAPLJAČA,
BRŽ SPODILE SO SE STRAN.
56. Severni tečaj, avtor: Luka Zupanc, OŠ Hudinja, 5.b razred
SEVERNI TEČAJ
SEVERNI TEČAJ,
JE ZAMRZNJENI RAJ,
NA KATEREM ŽIVIJO,
ESKIMI IN ŠE KAJ.
SEVERNI MEDVED, PTICE IN LED,
TO JE PRAVI KRAJ ZA ŽIVET.
SNEG, ZMRZNJENI SVET,
VSE OKROG TEBE JE SLADOLED.
57. Severni tečaj, avtor: Luka Zupanc, OŠ Hudinja, 5.b razred
PUJSEK ŽARKO
ZUNAJ JE MEGLA, VETER IN MRAZ,
V ULICI MIRNO, SE USTAVIL JE ČAS.
O, PA NE, LE KDO TAM STOJI,
PREPEVA PESMI IN LEPO SE SMEJI.
ALI JE TO MEDVED MARKO
ALI PUJSEK ŽARKO?
TO JE PUJSEK ŽARKO,
KI IGRA KOŠARKO.
