Vitomil Zupan: Ilion

0
141

 

Drzni borilci padajo v prah

kakor pred svetim Ilionom,

vidne nevidne jemlje čas,

čeznje obrazi hitijo v prihodnost,

zemlja vrti se polna kosti.

Strašne sanje in skrivni naklepi

gibljejo svet, ljudi drobijo, –

živi, veseli letijo dnevi,

mračni in pusti se plazijo v čas.

Preko praha rastejo cveti,

teče kri čez gosli pojoče,

vroča naslada v puščavi cvete.

 

Viri: Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora (1948-1954), peta knjiga, DesigNovak, za izdajatelja Ifigenija Simonovič