Drage bralke, dragi bralci, pesem za današnji dan:
Vitomil Zupan: Jutro
"Sinjina, ki lega celo na mrtve oči,
sinjina neba,
sinjina spočitega loka,
jasnina umitega oboka,
sinjina na lužah dežja.
Up, ki se vzbuja celo v trudni duši,
up živih dni,
up vesele združitve,
up, ki pod žalostjo živi.
Glasno jasno zvenečih udarcev
lesa ob les,
zvenijo bukova polena
iz rok ljudi brez imena,
udi umrlih dreves."
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora ( 1948-1954), Sedma knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
Letošnje leto je zaznamovano s stoletnico rojstva Vitomila Zupana, velikana slovenske literature; pesnika, pisatelja, esejista, svetovljana…Kaj veste o njem? Katera dela ste prebrali? Pišite v komentar. Veliko ustvarjalnosti!
