Ob zori začno ptiči peti.
Prebudi se, poslušaj.
Res, res, pojo, ti ptiči v vejah dreves,ki niso pili ne kadili ne govorili
sinoči.
Prevedi njih govor v čebljanje ljudi.
V tem megličastem jutru,
ki ga prebadajo prvi sončni žarki.
Morda je v tem kakšna skrivnost,
ki je človeške opice ne vedo.
Tudi ptiči imajo otroke, starce in sebe.
Njih polnočno vino je mesečina.
Dišijo po vetru in jutranji rosi.
Ali boš streljal nanje?
(Vitomil Zupan: Pesmi s "prostosti", uredila Ifigenija Simonović)
Poezija Vitomil Zupan: Ptiči

