Poznam smreko na pobočju visoke gore,
od koder je pogled na mesto.
Pod njo leži mrtva žival.
In kadar mi trije gledamo v mesto
Z jasne višine,
Je samo meni težko.
V megli smo enaki.
Poezija Vitomil Zupan: Smreka
Poznam smreko na pobočju visoke gore,
od koder je pogled na mesto.
Pod njo leži mrtva žival.
In kadar mi trije gledamo v mesto
Z jasne višine,
Je samo meni težko.
V megli smo enaki.
