Drugo leto bo pomemben dogodek. Stoletnica rojstva Vitomila Zupana; pesnika, pisatelja, prevajalca, svetovljana…, izredno zanimivega človeka, s pokončno držo.
Vitomil Zupan: Tolkala
Poljubi me,
ljubica, smrt je za nama,
vse okrog naj odmre,
da bova v objemu sama.
O, ne, moj ljubi, ne,
jaz hočem sredi življenja
hoditi s tabo in ne
živeti, kjer se smrt začenja.
Ljubica, naglo zdaj
deni sem, semle, roko,
prisluhni, kako mi zdaj
srce utripa globoko.
To je godba za ples,
moja ljubica zala,
srce tolče za ples,
polsušaj tolkala.
( Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, sedma knjiga, uredila Ifigenija Simonovič)
