»Pisanje je kot življenje. Rodi se prva pisana beseda, nato se postopoma spleta mozaik, ki se redko mu sestavi do zadnjega kamenčka. S čim manj besedami hočem izraziti čim več , zato se moje pesmi mnogokrat uvrščajo med haikuje, čeprav to niso…
(Vladimira Rejc, Razgaljena bližina, Založba Mladinska knjiga)
Za današnji dan pa nekaj poezije:
Ni mi znano
To, kar prihaja,
Čeprav slutim, kako bo.
Ko bo,
Če bo.
(V.R.)
Izgubljena iskra.
Medla svetloba
Prodira skozi
Prazno oko.
Nerojeno upanje.
(V.R.)
Polž
Lebdi na uvelem listu.
Sluzasti čas
Se lepi
Na izgubljeno jutro.
(V.R.)
Drage bralke, dragi bralci, kdaj pa vi berete poezijo? Jo morda ustvarjate sami? Prisluhnete literarnim večerom? Radijskim nokturnom?
Pišite pod članek v komentar.
Veliko ustvarjalnosti in prijetne poetične večere vam želi VENTILATOR BESED
