Učenci 3. razreda OŠ Šmihel Podružnice Birčna vas so se vključili v natečaj za otroke osnovnih šol Vodam več prostora. Raziskali so vode v bližnji okolici šole. Želeli so izvedeti, ali je bila kdaj vas oziroma bližnji del vasi ob močnejših padavinah poplavljen, zakaj so nova naselja večkrat poplavljena, stare vasi pa običajno niso, za kaj so včasih uporabljali vodo iz potoka, za kaj jo uporabljajo danes … Povprašali so dedke in babice in dobili zanimive odgovore.
Ugotovili so, da je na področju šolskega okoliša Birčna vas malo površinskih voda. Teren je rahlo razgiban in vrtačast. Med kamninami prevladuje apnenec, zato je tu kraški svet. Letno pade nad 1000 milimetrov padavin. Največ v poznem poletju, najmanj pozimi.
Blizu Podružnice Birčna vas teče potok, ki mu domačini pravijo Vejar, na kartah pa smo našli ime Vejer. Ta se pri žagi izlije v potok Težka voda. Potok Vejer ob večjih padavinah prestopi bregove, ravnice ob njem so močvirnate, vendar ne poplavijo hiš, ker so grajene stran od potoka, na hribu. Pri vasi Jama je v dolini studenec, vendar je trenutno okoli studenca zelo zaraščeno. Tudi pretok vode je majhen, ker dolgo ni bilo dežja. Jama, iz katere priteka studenec, se imenuje Kotarjeva jama ali Kotarjeva prepadna. Včasih so ljudje ta studenec veliko uporabljali. Ogradili so ga na tri dele. En del so uporabljali za pranje črev ob kolinah, drugi del so ogradili za napajanje živine, tretji del pa je bil »čist del« in to izredno čisto vodo so uporabljali za pitje in kuhanje.
V Jurni vasi je mlaka, ki pozimi tudi zamrzne. Kadar je veliko dežja, se mlaka razlije na bližnje polje. Ko je mlaka polna vode, je v njej veliko živali. Če je dolgotrajna suša, se mlaka izsuši. Na Ušivcu so tri mlake. Učenci podružnice si jih večkrat ogledajo in opazujejo živali v njej. Tudi letos so opazovali živali v mlaki in ugotavljali, katere rastline rastejo v njej in ob mlaki.
Kljub pomanjkanju tekoče vode, je življenje na Uršnih selih omogočala stalna talna voda v beču, globoki kraški kotanji v gozdu na zgornjem delu vasi. Vodno zajetje se imenuje Uršenski beč. Ime je dobil po gozdu. Krajani so zajetje ogradili in uredili dostop in še danes uporabljajo vodo za pitje, ker je »zelo dobra in čista«.
Včasih so vodo iz potoka uporabljali za pitje in kuhanje, za pranje perila, za napajanje živine in za zalivanje vrtov in polj. Danes pa jo uporabljajo le še za zalivanje vrtov.
Veliko krajanov po vseh vaseh šolskega okoliša ima še vodnjake, ker dolgo niso imeli vodovoda. Vodo iz vodnjakov danes uporabljajo za pranje perila, avtomobilov in zalivanje vrtov.
Skupna ugotovitev analize vseh vprašalnikov je bila, da stare vasi niso poplavljene, ker so starejši ljudje vedeli, kam morajo postaviti hiše in so »bolj pametno« gradili. Hiše so odmaknili od potoka in jih postavili na hribu. Danes ljudje manj razmišljajo o poplavah in postavljajo hiše preveč v bližino vode, na ravnine. Ob naših vodah ni bilo potrebno graditi protipoplavnih nasipov.
Učenci so napisali tudi zgodbo: Kaj razmišlja Vejar, ko milijone let počasi teče in nasipa ravnine, potem pa si ljudje na njegovi poti ustvarijo naselje? V zgodbi so pomislili tudi na medsebojni odnos med vodo in hrano. Učenci so izbrali najzanimivejšo zgodbo, jo prepisali in ilustrirali. Nastala je zanimiva slikanica. Zbrano gradivo, slike in svoja razmišljanja so predstavili vsem učencem podružnice. Ugotovili so, da je voda pomembna, včasih tudi nevarna, vendar jo koristimo vsi ljudje, živali in rastline, je vir življenja. Zato moramo za vode skrbeti in jih ne onesnaževati.
Učenci 3. razreda, učiteljici Barbara Vidic in Vida Šter
