Pri udeležencih poslov z Evropsko unijo, pri katerih gre za plovbo po Jadranskem morju po pariteti »v/iz Koper«, so odprta številna vprašanja v zvezi z opredelitvijo ozemlja v teritorialnem morju države članice – Republike Slovenije. Odgovori so povezani z opredelitvijo tega morja v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije.[1] Morje Jugoslavije je bilo pod jurisdikcijofederacije in ne republik, ki je imela, podobno kot sedaj evropska, elemente carinske unije.[2]
Ob upoštevanju hierarhije pravnih aktov, meja med Slovenijo in Republiko Hrvaško ni določena z nobenim mednarodnopravnim aktom. Med seboj sta sicer sklenili Arbitražni sporazum, s katerim sta ustanovili arbitražno sodišče in mu naložili, naj določi potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.[3] Toda: »Tudi natančna analiza pravil in načel mednarodnega prava ter njihove uporabe v dosedanji mednarodnopravni praksi ne bi mogla dati vnaprej jasnega odgovora o tem, kje bo arbitražno sodišče določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško.«[4] Položaj je nejasen že pri vsebini spora, ki je ne moremo spoznati, saj je postopek zaupen.[5] Zato me moremo preučevati niti dileme o morebitni pod-/pre-normiranosti vsebine spora (infra/ultra petitum spora), ki uokvirja rezon arbitražnega sodišča. Drugače je po pravu Evropske unije, kjer je med področji, na katerih ima le-ta izključno pristojnost nasproti državam članicam, carinska unija,[6] območje le-te izrecno obsega tudi ozemlje Slovenije, vključno s teritorialnimi vodami Slovenije.[7] Upoštevanje tega prava pri razlagi in uporabi temeljnih pogodb Evropske unije zagotavlja Sodišče Evropske unije ob temeljnem načelu primarnosti tega prava nasproti pravu držav članic.[8]
Tako so zadeve – razlaga in uporaba nejasnosti o ozemlju Evropske unije v Jadranskem morju nekdanje Jugoslavije – v izključni primarni pristojnosti Sodišča Evropske unije.
Žiga Stupica
(https://www.facebook.com/Dajatve)
[1] Več že v: Buči morje, kopno, gorje.
[2] 10. točka, 1. odstavka 281. člena Ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list Socialistične federativne republike Jugoslavije, številka 9/1974 in naslednji); 3. alineja 1. odstavka 252. člena pa se glasi: »Temelji enotnega jugoslovanskega trga so: enoten sistem in skupna politika ekonomskih odnosov s tujino, enoten carinski sistem in skupna carinska politika.«
[3] Preamble, Article 1 (Establishment of the Arbitral Tribunal), Article 3 (1) (a) (Task of the Arbitral Tribunal) and Article 11 (4) of the Arbitration Agreement between the Government of the Republic Slovenia and the Government of the Republic of Croatia, Concluded at Stockholm, on 4 November 2009, No. I-48523* (*No United Nations Treaty Series volume number has yet been determined for this record (23. 7. 2013)).
[4] Iz razdelka B.-VI., točka 58 obrazložitve mnenja Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka Rm-1/09-26 z dne 18. 3. 2010.
[5] Article 3 (2), sentence 1 of the Arbitration Agreement: »The Parties shall specify the details of the subject-matter of the dispute […]«, and Article 6 (5) (Procedure): »The proceedings are confidental […].«
[6] Točka a, 1. odstavek 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Prečiščena besedila Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter spremljajočih protokolov, prilog, izjav in preglednic so v: Uradni list Evropske unije, C 83, 30. 3. 2010.
[7] 1. in 3. odstavek 3. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi carinskega zakonika Skupnosti (Uradni list Evropske unije, L 302, 19. 10. 1992 in naslednji).
[8] 2. stavek 1. odstavka 19. člena Pogodbe o Evropski uniji in 17. izjava o primarnosti, ki je bila v zvezi z določbami temeljnih pogodb Evropske unije priložena Sklepni listini Medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, podpisano 13. decembra 2007.