Da vam dopusta ne bi pokvarile manjše zdravstvene težave ali nezgode, smo vam pripravili nekaj nasvetov, kako jih preprečevati in kako si v primeru, da se vam kaj pripeti, lahko pomagate sami. Najpogostejše zdravstvene težave na dopustu, ki niso povezane s poslabšanjem morebitne kronične bolezni, so težave zaradi nalezljivih bolezni, potovalne driske, opeklin, alergijskih reakcij in poškodb. Vse več ljudi dopust preživlja dejavno, zato je pomembno vedeti, kako ukrepati pri najpogostejših športnih poškodbah.
Potovalna driska
Driska na potovanju je zelo pogosta težava potnikov, ki se odpravijo v manj razvite predele sveta. V večini primerov ni smrtno nevarna bolezen, bolj ogroženi pa so otroci, nosečnice in starejši.
Vzrok za potovalno drisko je najpogosteje okužba z bakterijami, virusi, glivami ali paraziti, pri nekaterih pa drisko povzroči že zgolj sprememba okolja in prehranjevanja. Vir okužbe je večinoma kontaminirana hrana ali voda (tudi led v pijači in voda, s katero si umivamo zobe!). Težave preprečujemo tako, da jemo le termično obdelano hrano, sadje pa le tisto, ki ga olupimo sami. Pri tem velja znani napotek: prevri, prekuhaj, olupi ali pusti! Na območjih, kjer je voda oporečna, je bolje kupovati ustekleničeno vodo.
Težave lahko nastopijo že nekaj ur po okužbi in se kažejo v obliki slabosti, bruhanja in pogostega (do desetkrat na dan) odvajanja tekočega blata, večinoma pa minejo v nekaj dneh. Hujše in dolgotrajnejše težave povzročajo kolera, tifus in okužba s virusom hepatitisa A.
- Pri blagih težavah zadostuje rehidracija, torej nadomeščanje izgubljene vode in elektrolitov, kar dosežemo s pitjem vode in z uživanjem suhe slane hrane, lahko pa si pripravimo napitek iz rehidracijskega praška.
- Pri hujših težavah vzemite še spazmoanalgetik, v primeru dolgotrajnih težav, krvave driske ali povišane telesne temperature pa obiščite zdravnika, ki vam bo morda predpisal antibiotik.
- Če ste dovzetni za črevesne okužbe ali če obstaja večja nevarnost zapletov (otroci, nosečnice, starejši), vam bo morda zdravnik že v ambulanti za potnike predpisal antibiotik, ki ga boste vzeli s seboj.
- Uporabo medicinskega oglja zaradi slabe učinkovitosti pri preprečevanju in zdravljenju potovalne driske odsvetujemo.
- V času težav se izogibajte uživanju kave, alkohola, sladkih in gaziranih pijač ter mlečnih izdelkov.
Alergijske reakcije
Alergija je preobčutljivost na antigen, ki v telo vstopi skozi dihala, prebavila ali kožo. Obstaja več vrst preobčutljivostnih reakcij, najpomembneje pa je, da znamo ukrepati pri anafilaksiji, ki povzroči takojšnjo preobčutljivostno reakcijo.
Prvi ukrep je, da odstranimo snov, ki je sprožila reakcijo, če prizadeti težko diha, ima oteklino obraza ali celo motnje zavesti, pa takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč.
Če ste v preteklosti že doživeli hudo anafilaktično reakcijo, je pomembno, da na pot vzamete komplet zdravil za samopomoč, ki vsebuje kortikosteroid, hitrodelujoči antihistaminik in po potrebi še adrenalin v injekciji, ki lahko v primeru dušenja ali znakih šoka celo reši življenje.
Ob piku žuželke
Če vas na dopustu piči žuželka in v preteklosti niste imeli preobčutljivostne reakcije, je dovolj, da odstranite želo in mesto vboda hladite. Pomagate si lahko tudi z mazili, ki hladijo kožo, blažijo srbenje in zavirajo vnetni odziv. V primeru pojava koprivnice (urtikarija) si pomagajte z antihistaminikom, ki ga je priporočljivo imeti v potovalni lekarni.
Opekline
Sončne opekline navadno prizadenejo povrhnjo plast kože, ki pordi in postane občutljiva na dotik, lahko pa prizadenejo tudi globlje plasti in povzročijo kožne mehurje. V zadnjem primeru je priporočljivo obiskati zdravnika, sicer pa si lahko pomagate sami.
- Opeklino hladite z brisačo, namočeno v mrzlo vodo, ali z ledom v vrečki, čez katero položite tkanino. Hladite od 10 do 15 minut, in sicer vsakih nekaj ur.
- V lekarni lahko kupite tekočino proti opeklinam, ki vsebuje aluminijev acetat in je namenjena opeklinam prve stopnje. Pred nanašanjem tekočine na opeklino se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
- Uporabni so tudi nekateri domači recepti, denimo nanašanje jogurta ali koruznega škroba, zmešanega z vodo.
- Opečena koža je izsušena, zato je pomembno, da skrbite tudi za njeno navlaženost. Priporočljiva je uporaba olja, kreme, gela ali losjona za opečeno kožo, najbolje takšnega, ki vsebuje ognjič ali aloje vero.
- Kože ne umivajte z milom, ki jo dodatno izsuši.
- Po potrebi vzemite tableto proti bolečinam, predvsem pa skrbite za zadostno nadomeščanje tekočine.
- Ko se opečena koža olupi, je nova še posebno občutljiva. Nekaj mesecev mesta opekline ne izpostavljajte soncu oziroma poskrbite za pravilno zaščito.
Druge opekline
V primerih kontaktne termične, električne, frikcijske ali kemične opekline na opečeno kožo nikakor ne nanašajte domačih pripravkov ali krem. Kožo samo hladite pod mrzlo tekočo vodo ali z brisačo, namočeno v mrzlo vodo.
Pravilo 15 pravi takole: opeklino začnemo hladiti v prvih 15 minutah, jo vsaj 15 minut hladimo z vodo temperature 15 °C. Nato opeklino sterilno pokrijemo, jo povijemo in kar prek povoja hladimo z ledom v vrečki (od 10 do 15 minut, vsakih nekaj ur).
Če gre za povrhnjo opeklino, ki je prizadela manj kot 5 odstotkov telesne površine (površina dlani pri odraslem znaša 1 % telesne površine), pri tem pa ni prizadet funkcionalno pomemben del telesa (obraz, prsti …), je zdravljenje ambulantno, v nasprotnem primeru pa je potreben sprejem v bolnišnico.
Odrgnine in rane
- Odrgnine temeljito izperite z vodo, nato pa pokrijte s sterilnim obližem ali z zložencem in povojem.
- V primeru bolečin zaradi udarnine prizadeti del telesa povijte, nato pa ga hladite z ledom v vrečki in počivajte.
- Rano (ureznina, razpočna rana …) temeljito izperite z vodo in sterilno pokrijte. Nato čimprej obiščite zdravnika, ki bo rano kirurško oskrbel in po potrebi odredil cepljenje proti tetanusu.
- Krvavitev iz rane pokrijte s sterilno gazo ali s kompresijskim povojem, nato pa jo zaustavljajte s pritiskom na rano.
Poškodbe pri športu
V primeru udarnin, zvinov, izpahov in zlomov je koristno poznavanje preprostih ukrepov, ki blažijo bolečino in zmanjšujejo obseg poškodb. Osnovna načela zdravljenja lažjih poškodb udov so počitek, hlajenje, kompresija in dvig uda, kar v angleščini označujejo z akronimom RICE (rest, ice, compression, elevation).
Zvin
Zvin je poškodba vezi, ki potekajo prek sklepa in skrbijo za njegovo čvrstost. Razlikujemo med več stopnjami zvina: pri blagi obliki gre le za nateg vezi, v najhujšem primeru pa za popolno pretrganje, ki povzroči tudi nestabilnost sklepa.
Pri blažjem zvinu, ki se kaže z bolečino in rahlo oteklino, pri čemer poškodovanec lahko premika sklep, pri zvinu gležnja pa stopi na nogo, zadostujejo osnovna načela zdravljenja lažjih poškodb (RICE).
Pri težjem ali hudem zvinu je potreben pregled pri zdravniku, saj bo morda potrebna imobilizacija v mavcu ali mavčevi longeti, v najhujšem primeru pa celo kirurška oskrba poškodovane vezi.
Izpah
Izpah je premik kosti v sklepu iz anatomskega položaja, ki ga lahko spremlja poškodba vezi in sklepne ovojnice.
Pri izpahu je pomembno, da sklep čimprej vrnemo v osnovni položaj. Sklep je najlažje naravnati takoj, ko še ni mišičnega krča, vendar to lahko stori le izkušen zdravnik. Pomembno je, da poškodovanec ud drži v položaju v katerem čuti najmanj bolečin, ter da poskrbimo za imobilizacijo in hlajenje poškodovanega uda. Poškodovanca je treba čimprej prepeljati v bolnišnico, kjer bodo sklep naravnali. Poseg je v nekaterih primerih potrebno napraviti v splošni anesteziji, zato naj poškodovanec po poškodbi ne je in ne pije.
Zlom
Pri hujših padcih ali udarcih lahko pride tudi do zlomov kosti. Zlomi so lahko zaprti ali pa odprti, pri katerih je kost izpostavljena zraku. Pomembno je, da s pritiskom čez sterilno gazo ali s kompresijskim povojem ustavimo morebitno krvavitev, ud imobiliziramo, poškodovanca pa čimprej prepeljemo v bolnišnico.
Poškodbe mišic
Osnovna načela zdravljenja poškodovanega uda veljajo tudi pri poškodbah mišic, do katerih lahko pride zaradi slabe telesne pripravljenosti, neogretosti ali pri sunkovitih, nepričakovanih gibih. Najpogosteje pride do natega mišice, ki se kaže z bolečino, nižjim tonusom in nekoliko slabšo funkcijo mišice. Stanje se izboljša že po nekaj dneh počitka.
Pri natrganju ali delni prekinitvi mišice začutimo nenadno bolečino, funkcija mišice je slabša, poleg tega pride do krvavitve in nastanka hematoma. Hematom se lahko zaradi gravitacije preseli na mesto, ki je nižje od poškodbe.
Popolna prekinitev mišice se kaže z nenadno hudo bolečino in hematomom, funkcija mišice je odsotna, na površini kože pa je tipna vdolbina, ki se pri napenjanju mišice še poveča.
- Takojšen prevoz v bolnišnico je nujen le pri sumu na popolno prekinitev mišice, ki zahteva operativno zdravljenje. V preostalih primerih delujemo po načelu RICE.
- Prvih 48 ur poškodovano mišico hladimo večkrat dan, in sicer po 15 minut.
- V primeru nastanka hematoma si lahko pomagamo s heparinskimi mazili, osebni zdravnik pa po potrebi izda napotnico za fizioterapijo.
- Pri obsežnem hematomu v podkožju pride v poštev tudi punkcija, saj zmanjša tveganje, da pride do okužbe hematoma.
Poškodba ahilove tetive
Pri športih, ki obsegajo odrivanje in skakanje, lahko pride do poškodbe ahilove tetive. Bolečine v ahilovi tetivi, ki najpogosteje nastopi pri teku, je lahko posledica vnetja oziroma tendinitisa ali pa drobnih raztrganin. S športno dejavnostjo morate prekiniti, boleče mesto pa večkrat na dan hladiti. Po nekaj dneh hlajenja po potrebi začnite uporabljati lokalna protivnetna mazila.
Vztrajanje pri teku kljub boleči ahilovi tetivi lahko pripelje do akumulacije drobnih poškodb, ki se brazgotinijo, kar lahko povzroči pretrganje. Do pretrganja ahilove tetive lahko pride tudi pri enkratnem sunkovitem gibu (pri nogometu, košarki …).
Pri popolni prekinitvi ahilove tetive, ko poškodovanec ne more iztegniti stopala oziroma stopiti na prste, je potrebno kirurško zdravljenje, pri delni prekinitvi pa načeloma zadostuje imobilizacija v mavcu.
Pregrevanje telesa
Pregrevanje telesa zaznamo kot pospešeno bitje srca, povišan krvni tlak, utrujenost in omotičnost, pri elektrolitskem neravnovesju pa lahko pride do mišičnih krčev, glavobola, bruhanja, omotičnosti in drugih težav. Če nastopijo tovrstne težave, je treba prenehati s športno dejavnostjo, počivati v senci ali hladnem prostoru in skrbeti za rehidracijo. V primeru motenj zavesti je nujen pregled pri zdravniku.
Poskrbimo za zadostno hidracijo
Poleti je pomembna tudi skrb za zadostno hidracijo med športno dejavnostjo, sicer utegne priti do dehidracije, pregrevanja in celo toplotnega udara.
- Pri dejavnostih, krajših od 30 minut, zadostuje, če izgubljeno tekočino nadomestimo po koncu, pri daljših obremenitvah pa je priporočljivo nadomeščati od 0,5 do 1 litra tekočine na uro.
- Pomembno je, da uživamo izotonične tekočine, saj pomagajo ohranjati elektrolitsko ravnovesje, ki se pri izdatnem znojenju lahko poruši.
Znižana raven sladkorja v krvi
Podobni simptomi (omotičnost, utrujenost, hitro bitje srca, znojenje …) nastopijo tudi pri hipoglikemiji, torej znižani ravni sladkorja v krvi. Tudi v tem primeru je potreben počitek, poleg tega pa zaužitje ogljikovih hidratov v obliki energijskih ploščic, čokolade, sladkih sokov ali druge hrane z enostavnimi sladkorji, ki hitro dvignejo raven sladkorja v krvi.
Poškodbe glave
Do motenj zavesti lahko pride tudi pri poškodbah glave. Pomembno je, da pri športih, kot so kolesarjenje, rolanje, rolkanje, plezanje, smučanje ipd., uporabljamo zaščitno čelado.
- Če oseba prejme udarec v glavo, pri tem pa ne izgubi zavesti, se dogodka spominja, ne bruha in ne navaja slabosti, pregled pri zdravniku ni nujen. Vsaj prvih 24 ur je potrebno pozorno opazovanje. V primeru slabosti, bruhanja, zmedenosti, zaspanosti ali drugačnega poslabšanja je treba poškodovanca odpeljati v bolnišnico, kjer ga bodo opazovali in po potrebi opravili slikovno diagnostiko za izključitev znotrajlobanjske krvavitve.
- V primeru hujše poškodbe glave z izgubo zavesti nezavestnemu poškodovancu čelade ne snemajte na silo. Pri tako hudi poškodbi utegne biti poškodovana tudi vratna hrbtenica, zato vrat imobilizirajte z vratno opornico ali s kakim drugim pripomočkom, ki vam je na voljo (brisača …).
- Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč, poškodovanca pa opazujte vse do prihoda reševalcev. V primeru odsotnosti življenjskih znakov, pokličite pomoč in začnite z oživljanjem.
- Pri udarcih v glavo je pogosto poškodovan tudi obraz. Poleg odrgnin in ran je pogosta poškodba nosu in zob. Pri poškodbi nosu je v ospredju krvavitev, ki jo ustavljamo s pritiskom na obe nosnici (s prsti), glava naj bo v nevtralnem položaju (nagibanje glave vznak povzroči zatekanje krvi v žrelo), nos pa hladimo. Če se krvavitev kljub pritisku, ki ga izvajamo neprekinjeno vsaj 15 minut, ne ustavi, je potreben obisk zdravnika. Pregled v bolnišnici je potreben tudi pri izrazitem zatekanju nosu, deformaciji ali hudi bolečini, saj utegne biti zlomljena nosna kost.
- Zaradi udarca se lahko pride odlomi zob, v hujših primerih pa zob lahko celo izpade. V tem primeru zob izperite z vodo in ga čimprej postavite v prvotni položaj, nato pa obiščite zobozdravnika, v primeru spremljajočih poškodb pa ambulanto za poškodbe.
Potujete v oddaljene kraje?
Če potujete v oddaljene kraje, je smiselno, da se pred odhodom oglasite v kateri od ambulant za potnike, ki delujejo v okviru območnih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV). Podrobnejše informacije dobite na spletnih straneh območnih ZZV in na zdravinapot.si. V ambulanti za potnike bo zdravnik preučil vaš načrt potovanja in vam svetoval glede zdravstvene zaščite (zaščita pred nalezljivimi boleznimi z zdravili ali s cepljenjem ter nasveti v zvezi s prehranjevanjem, potovanjem z letalom, bivanjem na visoki nadmorski višini …).
Vir: www.viva.si
