VODNIKOVA DOMAČIJA ŠIŠKA
Hiša branja, pisanja in pripovedovanja
NAPOVEDNIK DOGODKOV 8.–18. JANUAR 2019
Uvod v Vodnikovo leto
200 LET SMRTI VALENTINA VODNIKA
Torek, 8. januar (17h-20h)
Valentin Vodnik
(3. februar 1758 – 8. januar 1819)
V letu 2019 se spominjamo 200 let Vodnikove smrti in na Vodnikovi domačiji pripravljamo programe in vsebine za različne javnosti.
Vodnikova zapuščina je izjemna. Bil je bil jezikoslovec, časnikar, pesnik. Sestavil je prvo slovnico v slovenščini in poskrbel, da so Francozi v Ilirskih provincah slovenščino uvedli v šole kot učni jezik, sestavil je eno prvih slovenskih pesniških zbirk, pisal in urejal je prvi slovenski časopis Lublanske novice, napisal prvo kuharico in babiški priročnik v slovenščini. Bil je prvi in pomemben na mnogih področjih.
Program:
17.00 Predstavitev originalnega dokumenta. V sodelovanju z NUK stalno razstavo za en dan oplemenitimo z originalnim dokumentom, predstavitev
18.00 Vodstvo po stalni razstavi z avtorjem, mag. Janezom Polajnarjem
19.00 Hišna predstava o Valentinu Vodniku avtorja Andreja Rozmana Roze.
Hišna predstava o Valentinu Vodniku
ANDREJ ROZMAN ROZA: LJUBLJANSKI VODNIK NAŠEL VODNIKA
Torek, 8. januar (19h)
Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen. Prešeren je o njem napisal puščico, v kateri ga imenuje preoblečen menišič, kot je o njem podcenjevalno govoril Kopitar. In da je rad pel in še rajši pil, kar je bilo verjetno res takrat, ko ga je Prešeren srečeval v Ljubljani v zadnjih letih njegovega življenja, ko je po koncu Ilirskih provinc padel pri avstrijski oblasti v nemilost in bil prisilno upokojen.
A tisto, kar je najbolj ločilo Vodnika od romantičnega pogleda na svet, ki je po njegovi smrti zavladal v naših krajih, je bilo to, da ni pisal zaradi svojih duševnih bolečin, ampak je skušal s pesmimi razveseljevat in razsvetljevat ljudi. Zato je že kmalu po začetku svoje posmrtne slave obveljal za nekoga, ki čustveno ni povsem odrasel, tako da so se nekateri romantično čuteči literarni zgodovinarji resno spraševali, ali je bil sploh pesnik ali zgolj rimač.
Vsaka romantika se enkrat konča. Ko posledice njene individualistične zaslepljenosti začnejo povzročat socialne in ekološke katastrofe, je zadnji čas za streznitev. Zato se je skoraj dvesto let po svoji smrti na prizorišču ekološke nesreče na robu Ljubljane pojavil tudi Valentin Vodnik, da nam pove, da pisanje časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še nobenih napisanih novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen podvig.
igrata
Alenka Tetičkovič kot samozaposlena novinarka Sanja Ažurov
Andrej Rozman Roza kot Valentin Vodnik iz posmrtnega sveta
režija Andrej Rozman Roza / glasba Mitja Vrhovnik Smrekar / kostumografija Andrej Vrhovnik / scenografija Marko A. Kovačič / svetovanje za Vodnikov jezik doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU /
uvodni video Luka Umek in Aka Bojić (Komposter) /
v videu nastopajo Janja Majzelj, Branko Završan, Ivan Peternelj, Ludvik Bagari in Janez Škof /
zvočni odlomek iz filma Kekec, režija Jože Gale, 1951, glasova Franc Presetnik in Matija Barl /režija Andrej Rozman Roza / glasba Mitja Vrhovnik Smrekar
vstopnina 10 EUR/ 8 EUR v predprodaji. Vstopnico lahko kupite na domačiji v času odpiralnih ur ali preko spleta.
produkcija Rozinteater in Vodnikova domačija / predstavo sta podprla MZK in MOL
Stand up variete
ANDREJ ROZMAN ROZA: KABARETÉ SIMPLOZIJ
Četrtek, 10. januar (19h)
Kabareté Simplozij je predstava o predstavi: variete sestavljen iz niza gledaliških točk in songov je postavljen v okvir tekmovanja za izbor pesmi večera, na katerem se s hitrimi in učinkovitimi menjavami Roza spremeni v številne popolnoma različne like. Medtem , ko »strokovna žirija izbira zmagovalca«, si gledalci ogledajo še »nekatere žal povsem neznane posebnosti iz slovenske kulturne preteklosti«.
V predstavi z živo glasbeno spremljavo in efekti sodeluje tudi Goran Završnik.
Roza predstavlja mehko različico domačih stand-up komikov. /…/ V njegovih nastopih igrajo pomembno vlogo lapsusi, privatizmi, povedane didaskalije, aparteji, obračanje v občinstvo, torej "napake” in potujitve, ki Rozov teater nehote približujejo Brechtovemu. Pravo težo njegovim nastopom pa daje povezava obojega: satirične poezije in njene mehke in intelektualno vselej nemalo zahtevne interpretacije. V prepesnjevanju slovenskih mitov je Roza neprekosljiv, Ivan Rob našega časa, v travestijah združuje tradicijo in sodobnost, domačijsko folkloro postavlja v evropski kontekst in pri tem ustvari nekaj antologijskih prizorov in rim. (Blaž Lukan, Delo, 29.11.02)
Produkcija: KUD France Prešeren in Rozinteater
Avtor in izvajalec: Andrej Rozman Roza
Glasbena spremljava: Goran Završnik
Vstopnina: 8 eur predprodaja / 10 eur na dan predstave. Vstopnice lahko kupite v času odpiralnih ur na domačiji ali preko spleta.
Delavnica za otroke
V GLAVNI FILMSKI VLOGI: PRSTI
Sobota, 12. januar (10h-14h) / 6+
Prste lahko pobarvamo in porišemo, jih premikamo in z njimi ustvarimo nove podobe. Na delavnici bomo raziskovali, kako lahko s prsti upodobimo živali, kako lahko z njimi ustvarimo črke in kako lahko na filmu zaplešejo pisan ples.
Rezultati delavnice bodo vizualno dopolnili koncert nonsense pesmi Nepridipav, ki se bo v okviru 11. festivala Bobri zgodil v nedeljo, 20. januarja.
Brezplačno delavnico vodi animatorka Andreja Goetz.
Obvezne prijave do zapolnitve mest na [email protected].
Nedelce
Pika, slika, pravljica: Palačinkova torta / 4+
Nedelja, 13. januar (11h)
Maček Findus si praznovanja rojstnega dne ne zna predstavljati brez palačinkove torte, zato se je njegov prijatelj Petterson seveda loti. A pot do sladke torte, kot jo je zapisal in narisal švedski pisatelj in ilustrator Sven Nordquist, je dolga in polna humornih zapletov.
Pripoveduje: Katja Preša, animacija ilustracij: Jure Lavrin.
V sodelovanju z založbo Didakta.
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše vsebine na najrazličnejše načine postavljamo na oder, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
Dogodke začenjamo točno ob 11.00, po začetku pa ne spuščamo več v dvorano. Razen izjem so dogodki brezplačni. Veseli bomo, če boste kvalitetni program, dostopen vsem, podprli s prostovoljnimi prispevki.
Program Nedelc delno sofinancira MOL-Oddelek za kulturo.
O afriški litearaturi
O JUŽNOAFRIŠKEM PISATELJU ALEXU LA GUMI
Torek, 15. januar (19h)
Aleksandra Gačić se bo s prevajalko Zojo Skušek in Nikolaijem Jeffsom pogovarjala o enem najvplivnejših južnoafriških pisateljev – političnem aktivistu in borcu proti apartheidu Alexu La Gumi ter njegovem romanu Čas ptice ubijalke (*cf., 2018).
“Čas ptice ubijalke (Time of the Butcherbird, 1979) je prvi roman, ki ga je južnoafriški pisatelj Alex La Guma napisal v izgnanstvu, zato se je svoje osrednje teme, kritike rasističnega režima in njegovih morilskih posegov v življenje črnih prebivalcev (roman se začne s prizorom, ko skupino domačinov preselijo na kraj, popolnoma neprimeren za življenje, da bi tam kopali rudo), lahko lotil širše, v okviru nacionalne politične in kulturne zgodovine, ki sega vse do burske vojne (1899–1902) in še dlje nazaj. Butcherbird, po naše srakoper (lat. lanius), je mesojedi ptič, ki svoje žrtve natika na trnje in jih potem počasi razkosava in jé; hkrati pa se rad zadržuje v bližini goveda in se hrani z njegovimi zajedavci. Naslov je seveda simboličen, glavni junak se iz individualnega maščevalca preobrazi v ujedo, ki bo, spet vključena v skupnost, deželo očistila zajedavcev.”
Odlomke iz romana bo brala Špela Frlic.
Vabljeni na 18. pogovor v sklopu serije, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Založbo /*cf.
Serija predavanj in pogovorov o afriški literaturi s poznavalci afrikanistike postavlja literarno ustvarjalnost afriških pisateljev v središče razpravljanja ob aktualnih vprašanjih in ji daje primeren kulturni ter literarni okvir. Vsebinsko, ideološko in estetsko raznolikost afriške literarne fikcije bomo na srečanjih spoznavali skozi nabor klasičnih in sodobnih del afriških avtorjev.
Serijo pripravlja in moderira Aleksandra Gačić.
Striparna
LEWIS TRONDHEIM: SKYPE POGOVOR Z ZVEZDNIKOM FRANCOSKEGA STRIPA
Sreda, 16. januar (18h)
Na prvem novoletnem pop upu se ljubljanski kulturi obeta huda poslastica, saj nas bo prek skypea obiskal sam ata modernega francoskega avtorskega stripa, Lewis Trondheim.
Trondheim je eden od ustanoviteljev založbe L’Associacion, ki je v devetdesetih prerodila galski stripovski trg ter na nebo izstrelila zvezde, kot so še zdaj žareči Sfar, Blutch in Blain. S prvim od naštetih je Trondheim spisal tudi izjemno sago Donjon, ki je doma podrla vse prodajne rekorde, v tujini pa navdihnila uspešnice, kot je ameriški Adventure Time. Bolj diskretno a nič manj mojstrsko je naš gost zrisal tudi kup nemega stripovja, ki preskuša meje devete umetnosti pod praporjem projekta Oubepo (stripovsko paralelo Quenaujevemu Oulipoju), obenem pa vodi zafrkantsko avtofikcijsko ventiliranje frustracij Spiroujevih striparjev v okviru hilaričnega Ateljeja Mastodont ter ureja čudovito zbirko Shampooing pri velezaložbi Delcourt, kjer so med drugim izšli tudi blogi nam ljubega Bouleta. Trondheim je vodilna figura francoskega stripa, čigar kukanja k nam skozi kompjuter okno nikakor ne smete zamuditi.
Pred pogovorom in po njem se bo kakopak kot vedno nakupovalo buklice iz striparnine zaloge, za uvod v pogovor pa vam bo Izar prebral še kak biserček iz mojstrovega opusa. Pridte, luštno bo!
Program:
18:00 – odprtje knjigarne, brskanje po zalogi in kramljanje
19:00 – Izar bere stripe Lewisa Trondheima
19:30 – kratka predstavitev mojstrovega opusa
20:00 – pogovor s Trondheimom po skypeu. Vodi: Izar Lunaček
21:00 – obče druženje domačih stripoljubcev in striporiscev
V sodelovanju z Zavodom Stripolis in Francoskim inštitutom v Sloveniji.
Ispeci pa reci
KLARISA JOVANOVIĆ v pogovoru z MAIDO ĐINIĆ POLJAK
Četrtek, 17. januar (19h)
Maida Džinić Poljak, nekdanja bosanska begunka, novinarka, glasbenica in dolgoletna svetovalka delavcem-migrantom in beguncem, na domačiji vsak mesec ob džezvi kave gosti literate, novinarje, igralce, glasbenike, humanitarce in druge zanimive goste s področja nekdanje YU.
Klarisa Jovanović je profesorica francoščine in primerjalne književnosti, prevajalka, pesnica in glasbenica. Prevaja iz novogrščine, srbščine in hrvaščine, makedonščine, italijanščine ter francoščine. Je črnogorsko-istrskih korenin, rojena na Ptuju, otroštvo preživela v Izoli, živi v Lendavi.
Od začetka 90. let je na slovenskem glasbenem področju prisotna kot glasbenica, ki posebej izstopa pri interpretaciji uglasbljene poezije in reinterpretaciji ljudskih pesmi. Njene glasbene priredbe niso zajemale samo slovenskih pesmi, temveč tudi priredbe iz dežel nekdanje Jugoslavije, vzhodnega Sredozemlja in južne Evrope ter glasbo sefardskih Židov. Izdala je 10 zgoščenk, od tega 7 avtorskih projektov.
Piše poezijo in kratko prozo. Doslej so izšle tri pesniške zbirke – Zgiban prek Mure (2007), ki je nominirana za najboljši prvenec, Kimono, na otip (2013) in Izgnana (november 2018).
Zanimiva in duhovita sogovornica, ki nam bo brala (in upamo tudi zapela) svoje pesmi.
Serijo dogodkov oblikuje in vodi Maida Džinić Poljak.
Odprtje razstave
Na krilih galeba – Slovenski ilustratorji v Italiji
Petek, 18. januar (18h)
»Galeb je morska ptica, ki se v ponosnem letu dvigne z domačega obrežja, preleti široko morsko prostranstvo in se utrujen vrača nazaj. Z nas pa, ki smo ob morju doma in ki ga ljubimo, tako, kot ljubimo bore in Kras, je galeb tudi pravljična prispodoba te naše obrobne slovenske zemlje, ki je naša domovina,« je zapisala Mara Samsa v prvi številki Galeba daljnega leta 1954.
Iz istega razloga smo mu tudi zaupali nalogo, naj ponese v svet barvite širjave stkane iz besed in podob, ki ga krasijo.
Gostujočo razstavo so pripravili Revija Galeb – Založništvo Tržaškega tiska v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
***********NOVO LETO, NOVE DELAVNICE*****************
Delavnica pisanja potopisov
NA POTI IN S POTI Z AGATO
Pričetek 9. januarja
Slika pove več kot tisoč besed. In sploh, kdo danes še bere? Pišejo itak že vsi. Pa vendar, ali veste, na kateri polici so zložene vaše fotografije s potovanja po jugovzhodni Aziji leta 2015? Skoraj zagotovo so še vedno ujete v drobovju računalnika ali celo telefona in skupaj z njima bodo odšle v nepovrat. Pisana beseda pa ostane. Kaj, ko bi svoje prihodnje potovanje raje ovekovečili v daljšem ali krajšem besedilu? Morda že dokaj virtuozno udarjate po tipkovnici prenosnika in si želite postati, oh, ne menda, pisatelj_ica? Potem je delavnica pisanja potopisa, ki se bo v Vodnikovi domačiji začela januarja in trajala do 13. marca, enkrat na teden po dve šolski uri, kot nalašč za vas!
Potopis je precej osebno-izpovedni žanr, saj pisec podaja opis sveta, kot ga vidi skozi lastne oči. Takšna zvrst pisanja spodbuja opazovanje okolice in je zato primerna uvajalna vaja za vstop v leposlovje, kjer je senzibilnost avtorja nadvse pomembna. Na delavnici, ki jo bo vodila Agata Tomažič, se bomo seznanili z različnimi vrstami potopisov, od blogov do časopisnih člankov in knjig. Z obravnavanjem besedil bomo izpostavljali ključne prvine potopisnega sloga in se polagoma tudi sami podali na pot – s katere bomo, kakopak, poročali s pisnimi izdelki.
Za koga je delavnica primerna? Za vse, ki ste mladi do 30 let ter radi berete, pišete in pripovedujete. Ne nujno v tem zaporedju, toda velja poudariti, da se tisti, ki jim potapljanje v knjižne svetove in igranje z besedami nista blizu, na delavnici ne bodo dobro počutili. Prav tako ni primerna za tiste, ki niste radovedni. Minimalno število obiskanih držav pa ni predpisano, saj Agata Tomažič trdno verjame, da lahko enako dober potopis nastane tako po obisku Kamčatke kot po sprehodu po Spodnji Šiški.
Kaj še čakate, doživeto pisanje je veščina, ki jo boste lahko unovčili na številnih področjih. Če bi se je radi naučili ali jo izpopolnili, nam v odgovoru na ta mail napišite nekaj o sebi, kar se bere kot poročilo o plovbi z ladjo Beagle. Ali vsaj administrativni zaznamek o službeni poti Charlesa Darwina.
Število slušateljev je omejeno, prijave v vsemogočih in vsemogočnih sprejemamo na [email protected].
Delavnica bo potekala v Sobi za pisanje na Vodnikovi domačiji v sodelovanju z RRA LUR v okviru projekta Forget Heritage (program Interreg Srednja Evropa).
Za otroke
PRIPOVEDOVALSKA DELAVNICA ZA OTROKE
Pričetek 9. januarja
termini: vsako sredo (17.00–18.30), do 20. februarja (7 srečanj)
Za otroke od 5. do 9. leta
Pripovedovalska delavnica želi spodbujati veselje do odkrivanja tega, kaj vse zmorejo besede. Otroci bodo prek zabavnih iger krepili veščino ubesedovanja domišljijskih podob, pa tudi lastnih izkušenj, čustev in misli.
Delavnico vodita pripovedovalki Špela Frlic in Katja Puntar.
Cena delavnice: 50 eur
Število mest je omejeno, prijave na [email protected].
Delavnica uspavank
ZAČETNA DELAVNICA USPAVANK s KATARINO JUVANČIČ
Pričetek 13. januar
Vabimo na 30-urno delavnico uspavank, ki bo potekala v šestih nedeljskih terminih (14h-19h) s pričetkom v nedeljo, 13. januarja 2019.
Delavnica se osredotoča na petje umirjajočih pesmi in napevov oz. uspavank, ki nagovarjajo našo intimno, človeško plat – temelj našega bivanja in grajenja odnosov. To na delavnici spoznavamo in negujemo skozi:
– petje in raziskovanje ljudskih uspavank iz celega sveta,
– pogovor o pomenu uspavank in uspavanja (družbeni, folklorni, zgodovinski, simbolni, intimni konteksti)
– raziskovanje glasu z elementi VMT/voice movement therapy (mdr. tehnike sproščanja, dihanja, vokalna improvizacija…),
– kreativno pisanje s temelji songwritinga (po metodah Berklee School of Music Masterclass),
– performativne vaje ipd.
Delavnica je namenjena odraslim, ki se v zasebnem ali poslovnem miljeju srečujejo z oz. uporabljajo načine umirjanja, povezovanja, komunikacije z drugimi (dojenčki, otroci, mladostniki, odraslimi) in tistimi, ki se ukvarjajo z raznolikimi umetniškimi/performativnimi ter pedagoškimi praksami. Udeleženke/ci pridobljeno znanje in izkušnje s pridom uporabljajo tako v zasebnem kot profesionalnem življenju.
Predznanje petja ali igranja ni potrebno.
Zadnje srečanje je namenjeno pripravi in zaključnemu nastopu. Nekatere pesmi s prejšnjih delavnice so zbrane na zgoščenki Uspavanka v meni: https://straycattunes.bandcamp.com/album/uspavanka-v-meni.
Matična stran: https://www.facebook.com/lullabyworkshops/
Cena 30-urne delavnice je 180 EUR, za študente, upokojence, samozaposlene in brezposelne pa 160 EUR.
Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest oz. do 11.1.2019 na: [email protected]
Delavnica bo izvedena, če bo najmanj 8 prijav, zato vas vabimo, da o dogodku obvestite še ostale, ki bi jih tovrstno snovanje utegnilo zanimati.
Vsebinske informacije: [email protected]
Možnost izdaje potrdila o participaciji na delavnici za službene namene (vzgojiteljice, knjižnjičarke, učiteljice, študentke ipd.).
Za varstvo otrok med delavnico ni poskrbljeno, zato vljudno naprošamo, da v času trajanja delavnice prihajate le udeleženci delavnice.
Delavnico vodi glasbena antropologinja in kantavtorica Katarina Juvančič – raziskovalka uspavank, urednica zbornika strokovnih tekstov o uspavankah in uspavanju Al’ že spiš: raziskave uspavank in uspavanja v Sloveniji (2005), številnih znanstvenih člankov in raziskav o uspavankah (Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Cambridge University Press; Glasbena akademija v Sarajevu; Zbornik Pripovedovalskega varieteja) ter zgoščenke Al že spiš? ali kako uspavamo v Sloveniji (2006). Katarina že več kot desetletje vodi delavnice uspavank za otroke in odrasle v Sloveniji, Srbiji, Avstriji ter Veliki Britaniji.
Vstop prost na vse prireditve, razen tam, kjer ni navedeno drugače.
Več informacij in fotografije: Irena Plešivčnik, 040 162 739, [email protected]
Vodnikova domačija Šiška
Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana
Odpiralni čas:
TOR- PET (10h- 18h)
SOB in NED (10h-14h)
ter ob napovedanih dogodkih.
Domačija v času odprtja vabi k branju v čitalnico ter Knjižnico pod krošnjami, kjer so na voljo mnogi sveži izvodi knjig, dnevno časopisje in revije ter pisanju v sobo za pisanje. Ob tem so za različne publike v domačiji redno na sporedu dogodki in izobraževanja.
