Vodnikova domačija – napovednik

0
36
Ta teden je za nas še pomemben, saj pričenjamo s prvimi po-karantenskimi dogodki v živo, kar nam seveda vsem organizatorjem predstavlja prav poseben izziv. Ravno zaradi tega bomo vašega sodelovanja in podpore še posebej in izjemno veseli.
Poleg prvih dveh dogodkov v živo, izpostavljam tudi prihajajoči VI. Otroški knjižni festival, ki bo ob bogatem spremljevalnem programu potekal v soboto, 13. junija! V prihodnjih dneh vam bom poslala podrobnejše informacije za medije z izjavami sodelujočih ter vizualnim gradivom. Tukaj sem za vse podrobnosti.
 
 

Prva pokorontenska striparna
BRECHT EVENS NA OBISKU
Torek, 2. junij (20.00)
Huhu, prvi striparniški dogodek po karanteni! Ker je štacunca malo majhna za kosher druženje po smernicah, se kot v starih cajtih spet dobimo na Vodnikovi domačiji, ob osmih s pop up striparnico za nakupovanje, ob devetih pa se nam na skypeu oglasi krasni Brecht Evens, čigar knjige se bo dalo tudi nabavit. Dogodek in pogovor bo vodil Izar Lunaček.

Evens je enfant terrible belgijske strip scene, ki je zadnja leta osvajal srce za srcem s svojim Panterjem, čudovito naslikano buklo o deklici, ki se ji po smrti družinske mačke iz spodnjega predala spalnične omare prične prikazovati očarljiv, a strašen panter. Panter od čudovitega namišljenega prijatelja prek neprimernega zapeljivca niha vse do meje nadlegovanja, stvari pa se še bolj zapletejo, ko iz predala pričnejo lesti drugi, manj previdno sestavljeni stvori, prav tako žejni otroške energije.
Panter je preveden v že ducat jezikov, Brecht pa že leta hara po vseh evropskih festivalih s svojimi novimi, enako razburljivimi knjigami.

Dogodek bo na podstrehi Vodnikove s simbolično ceno kart, da obisk zakoličimo na dovoljenih dvajset gostov, v primeru toplega vremena, pa ga prestavimo na vrt, kjer vas lahko pogostimo več.
Nakup vstopnice: https://www.mojekarte.si/si/pop-up-striparna-brecht-evens-in-izar-lunacek/vstopnice-1132550.html ali na domačiji v času odpiralnih ur (TOR-PET, 10h-18h).

Pridite, da se spet vidimo: luštno bo, da je le kaj!
Dogodek pripravlja Zavod Stripolis.

Izbrano
AGATA TOMAŽIČ IN ZDRAVKO DUŠA V ŽIVO. OB KNJIGI NOŽ V USTIH.

Četrtek, 4. junij (19.30)Samotni junaki svežih kratkih zgodb Nož v Ustih (Goga, 2020) Agate Tomažič, so upanje na svetlejšo prihodnost najverjetneje že opustili, a avtorica jih najde v na prvi pogled nepomembnih, zato pa toliko bolj povednih trenutkih, ki za hip nakažejo možnost sprememb.
Dobra literatura nam razkrije to, kar smo že od nekdaj vedeli, pa nikoli prepoznali.
Pogovor z avtorico Agato Tomažič bo vodil urednik, scenarist in prevajalec Zdravko Duša.

Po pogovoru boste lahko kupili Agatine knjige Nož v ustih, Česar ne moreš povedati frizerki in Tik pod nebom po prijaznih cenah.

Pogovor bo potekal na letnem vrtu domačije, v primeru dežja pa v dvorani. Dobimo se na varni distanci, a končno v ŽIVO!
Zaradi omejenega števila sedežev vas lepo prosimo, da si zagotovite sedež z nakupom vstopnice (2 eur): https://www.mojekarte.si/si/goga-na-domaciji-agata-tomazic-in-zdravc-dusa/vstopnice-1132551.html.
Dogodek pripravljamo v sodelovanju z 
Založba Goga.

Izbrano

ANDREJ BLATNIK IN TINA KOŠIR V ŽIVO. OB KNJIGI LUKNJE.

Torek, 9. junij (19.30)

Novi roman Luknje Andreja Blatnika duhovito preigrava najrazličnejše žanre, od dialoškega do dokumentarističnega romana, s številnimi referencami na jugoslovansko politiko in popkulturo, kot smo pri Blatniku vajeni, pa tudi na klasična dela svetovne književnosti. A suspenz junakove misije priklene tudi bralca, ki bo kakšen namig na kulturno zgodovino spregledal.

Z avtorjem Andrejem Blatnikom se bo o knjigi pogovarjala Tina Košir.

Po pogovoru boste lahko roman Luknje kupili po znižani ceni.

Pogovor bo potekal na letnem vrtu domačije, v primeru dežja pa v dvorani. Dobimo se na varni distanci, a končno v ŽIVO!

Zaradi omejenega števila sedežev vas lepo prosimo, da si zagotovite sedež z nakupom vstopnice (2 eur): https://www.mojekarte.si/si/goga-na-domaciji-andrej-blatnik-in-tina-kosir/vstopnice-1132637.html

Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Založba Goga.

Izbrano

O LITERATURI, O PALESTINI: AHMED MASOUD IN DR. NIKOAI JEFFS // spletni dogodek

Sreda, 10. junij (19.30)

Gibanje za pravice Palestincev vabi na pogovor o literaturi, kulturi in umetnosti, o Palestini. Dr. Nikolai Jeffs bo gostil Ahmeda Masouda, palestinskega pisatelja, dramaturga in akademika, ki zadnjih 18 let živi in deluje v Londonu.

Pogovor bo v angleščini.
Dogodek bo potekal preko platforme zoom na Facebook strani domačije: https://www.facebook.com/VodnikovaDomacijaSiska/.


Ahmed Masoud je rojen v Gazi, od leta 2002 pa živi v Londonu, kamor je prišel, da bi zaključil magisterij iz angleškega leposlovja. Po končanem magisteriju je doktoriral še iz študij razselitve in pregona.
Masoudovo literarno delo je izredno bogato in raznoliko. Je avtor številnih gledaliških del kot so Go to Gaza, Drink the Sea (2009), Escape from Gaza (2011), The Shroud Maker (2015). Je eden od ustanoviteljev plesne skupine Al Zaytouna Dance Theatre (2005), ene od pomembnejših plesnih skupin v Evropi, ki skozi ples, glasbo in pesem nudi vpogled v palestinsko kulturo. Ahmed Masoud je napisal in režiral več projektov te plesne skupine, med njimi tudi Unto the Breach, ki je leta 2015 v sodelovanju s plesno skupino Hava gostovala tudi v Sloveniji.

Roman Vanished – The Mysterious Disappearance of Moustafa Ouda je njegov prvi roman, ki je izšel leta 2015. Roman je bil preveden tudi v španski in italijanski jezik. Zgodba se dogaja v Gazi in sledi dečku, ki se ob iskanju izginulega očeta znajde pred odločitvami, ki postavijo na rob njegovo lojalnost do domovine. Čeprav gre za fikcijo, zgodba opisuje resnične dogodke v Gazi med letom 1981 in 2011. To je obdobje treh ključnih dogodkov, ki so oblikovali sedanjo palestinsko situacijo: prva intifada, sporazum iz Osla in druga intifada.

Znanstveno kazalo

OKOLJSKA ETIKA

Četrtek, 11. junij (19.30)

V času vse večjih okoljskih in naravovarstvenih problemov se bomo med drugimi s Sebastjanom Kovačem in Gregorjem Simčičem prevpraševali o odnosu človeka in narave.

Knjige, ki bodo osnova za pogovor:

–      Henry David Thoreau, Walden: Življenje v gozdu (Sanje, 2016 // na dosegu preko www.sanje.si/walden-zivljenje-v-gozdu.html)

–      Aldo Leopold, A sand county almanac (Penguin books, 2020 // na dosegu preko Emka.si)

V seriji dogodkov Znanstveno kazalo se ob izbranih znanstvenih izdajah redno potapljamo v naravoslovno znanstvene vsebine in odkrivamo, kaj vse se skriva okoli nas. V pogovorih raziskovalke in raziskovalci premeljejo vse, od mikroorganizmov do črnih lukenj. Serijo vodi dr. Zarja Muršič.

Pogovor bo potekal na letnem vrtu domačije, v primeru dežja pa v dvorani.

Zaradi omejenega števila sedežev vas lepo prosimo, da si zagotovite sedež z nakupom vstopnice (2 eur): https://www.mojekarte.si/si/znanstveno-kazalo/vstopnice-1132639.html

Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Radiem Študent.

Vsako leto se zberemo, ker radi beremo!

VI. OTROŠKI KNJIŽNI FESTIVAL

Sobota, 13. junij (10h-20h)

Pridi na celodnevno rajanje s knjigami!

Enodnevni Otroški knjižni festival predstavlja dan knjig za otroke. Založniki po ugodnih cenah ponujajo knjige za dolge poletne dni, na vrtu domačije pa kar poka od knjižnega dogajanja.

Vsi dogodki so brezplačni!

Program otroškega knjižnega festivala
10.00 – 19.00 Otroški knjižni sejem

Založniki se predstavljajo s svežim in izbranim naborom super knjig za otroke, male in velike. Poletje v družbi dobrih knjig je še lepše.


10.00 – 19.00 Knjižnica pod krošnjami

Pod lipo, obdani z zeliščnim vrtom, boste lahko uživali v brezplačnem branju in listanju.

10:00 Varuška za medvedke (3+, 20 min)

Medved išče varuško za svoje medvedke. Volk, vrana, lisica in zajček bi z veseljem pazili nanje. Pa bodo znali? Kdo zna zapeti pravo uspavanko za medvedke? Preprosta živalska ljudska pravljica, pospremljena z nežnimi uspavankami, je primerna tudi za najmlajše, ki šele vstopajo v svet zgodb.

Priredba, besedila uspavank in pripoved: Špela Frlic, avtorica glasbe, vokal in harfa: Zvezdana Novaković.

11:00 Pravljice za smeh in srh (5+, 40 min)
Boštjan Gorenc – Pižama, komik, prevajalec in pisatelj pripravlja izbor avtorskih pravljic in ljudskih zgodb, ki jih bo napletal s pomočjo glasbenika Srečka Meha, mojstra violinskih strun in še marsičesa.

Pižama ima namazan jezik. In to z vsemi žavbami! Zato se ob njegovem pripovedovanju otroci in odrasli glasno krohotajo, ali pa si od strahu zakrivajo obraz z rokami. Nekoč se je neki očka med predstavo celo polulal od strahu!

15:30 Ljubo doma (4+, 25 min)
Ljubo doma je zbirka kratkih zgodb, ki jo je napisala pisateljica Maša Ogrizek. Sedemletna Pika in njen bratec Kraljevič se morata zaradi mamine nove službe s sončne Primorske preseliti v sivo Ljubljano. K sreči spoznata simpatično Sovico, s pomočjo katere udomačita mesto, novo stanovanje pa spremenita v dom.

Besedilo: Maša Ogrizek, ilustracije: Tanja Komadina, interpretacija: Miha Arh, animacija ilustracij in video: Miha Arh, Larisa Kazić.

17:00 Pisateljica na obisku: Majda Koren
Obiskala nas bo priljubljena otroška in mladinska pisateljica, ki s svojimi deli razveseljuje otroke in odrasle že več kot 30 let. Majda Koren si je izmislila priljubljeno Mici pa Župco, Evo in Lojzo iz vesolja. Predstavila pa bo tudi čisto svež strip Kapo in Bundo, ki sta ga ustvarila skupaj z ilustratorjem Damijanom Stepančičem.

18:00 Koncert za vso družino: Dovč in Gombač
Harmonikar, skladatelj in fizik Janez Dovč ter multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač nas bosta skozi glasbe sveta in igranje na zanimiva glasbila popeljala na zvočno popotovanje.

V I R T U A L N A  3 D  G A L E R I J A  D O M A Č I J E

Virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska

TITO IN TISK. Od ikone do kulta.

Na ogled do 15. junija!

Po razstavi, postavljeni v 3D virtualni prostor, se bomo sprehodili od doma, preko vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Povezava za vstop: https://artspaces.kunstmatrix.com/en/exhibition/843154/tito-in-tisk-od-ikone-do-kulta?fbclid=IwAR1plP0148Ixi2jLYMjnTpJN9p9PxB_qweWOsrMp7KCCPAL6wqkuyWocvdc

Kustos Muzeja tiska Ali Žerdin je iz zbirke starih časopisov izbrskal tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti.

Časopisni uredniki po vsem svetu so novico iz Ljubljane, novico o Titovi smrti, razumeli kot dogodek, ki sodi na časopisno naslovnico. Nostalgiki bodo na časopisnih naslovnicah prepoznali državnika svetovnega formata, kritični opazovalci pa ne bodo mogli spregledati, kako uniformiran je bil jugoslovanski tisk. Razstava se začne z izvodi časopisov iz leta 1944 in časovno konča maja 1980, predstavlja pa izbor časopisov, natisnjenih med Pekingom in New Yorkom.

Razstava iz zbirke starih časopisov, ki je nastala ob štirideseti obletnici Titove smrti, je razdeljena v 17 vsebinskih sklopov, spremlja jih izbor fotografij  (arhiv Muzeja novejše zgodovine in Joca Žnidaršiča – v sodelovanju z Galerijo Fotografija), posnetkov ter glasbe po izboru Borje Močnika.

V prodajnem kotu galerije bo mogoče kupiti izbor fotografij Joca Žnidaršiča, na voljo bo izbor knjig o Titu in več antikvarnih predmetov.

O RAZSTAVI:

“Oktobra 1944 se je Titova slika znašla na naslovnici ameriške revije Time. V tistem trenutku so se odvijali zaključni boji za osvoboditev Beograda, Josip Broz Tito pa se je po obisku Moskve, kjer se je sestal s Stalinom, zadrževal v romunskem mestu Craiova. Avgusta istega leta se je pri Neaplju srečal s Churchillom. Oktobra 1944 je na zahodu in vzhodu že veljal za poveljnika zavezniške vojske. O tem je govorila tudi ilustracija Borisa Chaliapina, potomca ruskih emigrantov, na prvi strani enega najuglednejših svetovnih tednikov: sive oči, odločne poteze obraza, maršalska uniforma, borci z velikimi rdečimi zvezdami na kapi v ozadju.

Status ikone osvobodilnega boja je dobil že med vojno; nekaj so k temu prispevale tudi nemške okupacijske sile, ko so njegovo podobo natisnile na tiralici ter za njegovo glavo ponujale 100.000 reichsmark v zlatu. Največ so k oblikovanju ikone prispevali časopisi. Ko je bila 9. maja 1945 natisnjena posebna številka Slovenskega poročevalca, je bila na naslovnici izrisana Brozova podoba. Istega dne je v Mariboru izšla prva številka časopisa s Titovim likom na naslovnici; časopis se danes imenuje Večer. Titova slika na prvi strani je postala oblikovalski standard.

Vendar je k Titovemu ikoničnemu statusu marsikaj prispeval zahodni tisk. Če je bil neposredno po 2. svetovni vojni do potez jugoslovanskega voditelja kritičen, je po letu 1948, ko se je razšel s Stalinom, zahodni tisk Tita poveličeval. Mož, ki se je uprl Kremlju, je pisalo na prvi strani revije Life. Za voditelja relativno majhne države se je na naslovnicah pojavljal zelo pogosto. Status ikone je na zahodu ohranjal več desetletij. Dobra tri desetletja po prevzemu oblasti si je Newsweek prvič javno zastavil vprašanje, kaj bo sledilo po Titu.

5. maja 1980 so naslovnice vseh večjih svetovnih časopisov poročale, da je Josip Broz umrl. New York Times je na naslovnico zapisal, da se je poslovil zadnji voditelj iz časa druge svetovne vojne.

Če je v zahodnem tisku Tito ohranjal status ikone osvobodilnega boja, je v državi, ki jo je vodil, časopisje drselo v idolatrijo, ki se je spreminjala v kult Titove osebnosti. Prve strani dnevnih časopisov, natisnjene 5. maja 1980 v vseh delih SFRJ, so poenotene. Na vseh naslovnicah je ista nepodpisana fotografija; nastala je leta 1978 v  črnogorskem obmorskem letovišču Igalo. V naslednjih dneh je kult Titove osebnosti še bolj jasen: vsi jugoslovanski časopisi so na naslovnicah objavljali variacije gesla »Po Titu Tito«.

Reviji Time in Newsweek, denimo, sta po Titovem pogrebu Jugoslaviji najavljali čas hude negotovosti, nemška revija Der Spiegel je krizo napovedovala že januarja 1980. Jugoslovanski tisk pa se je zatekal k obrazcu o vztrajanju na Titovi poti.

A tisk je otrok časa. Obrazec o Titovi poti je obrazec politične elite, obrazec estrade, obrazec skupnosti. Maj 1980 je hkrati točka preloma. Ponavljanje metafizičnega obrazca, da po Titu pride Tito, pa je dokaz popolne negotovosti, o kateri se ni govorilo”

Kustos razstave Ali Žerdin, Muzej tiska

___________________________

Produkcija: Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem Tiska.

Kustos: Ali Žerdin

Vodja projekta: Maša P. Žmitek

Oblikovanje in digitalni vmesniki: Nejc Vašl in Maša P. Žmitek

Obdelava fotografij: Liana Saje Wang

Originale razstavljenih izvodov hrani Muzej tiska.

Posamezne izvode časopisov so Muzeju darovali Jaka Prijatelj (Carniola Antiqua), Mateja Ratej, Ivana Gerenčer, Miha Butara, Lidija Kos, Zlatka Strgar, Ciril Ulčar, Andrej Doblehar, Gregor Čušin in številni drugi. 

Materiale so za razstavo prispevali tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije, Erick Fishuk (TV Eslavo Brazilija).

Izbor glasbe je pripravil Borja Močnik.

Razstavo sofinancira: Mestna občina Ljubljana— Oddelek za kulturo.

Vodnikova domačija Šiška napovednik