Valentin Vodnik
(3. februar 1758 – 8. januar 1819)
V letu 2019 se spominjamo 200 let Vodnikove smrti in na Vodnikovi domačiji pripravljamo programe in vsebine za različne javnosti.
Vodnikova zapuščina je izjemna. Bil je bil jezikoslovec, časnikar, pesnik. Sestavil je prvo slovnico v slovenščini in poskrbel, da so Francozi v Ilirskih provincah slovenščino uvedli v šole kot učni jezik, sestavil je eno prvih slovenskih pesniških zbirk, pisal in urejal je prvi slovenski časopis Lublanske novice, napisal prvo kuharico in babiški priročnik v slovenščini. Bil je prvi in pomemben na mnogih področjih.
200 LET SMRTI VALENTINA VODNIKA
Torek, 8. januar
17.00 v sodelovanju z NUK stalno razstavo za en dan oplemenitimo z originalnim dokumentom, predstavitev
18.00 Vodstvo po stalni razstavi z avtorjem, mag. Janezom Polajnarjem
19.00 Hišna predstava o Valentinu Vodniku avtorja Andreja Rozmana Roze
Sreda, 9. januar ob 17.00: Šolski muzej: VODNIKOVA ŠOLA –
Učna ura iz časa Ilirskih provinc leta 1811 / Za družine (otroci 10+) :
Z ustanovitvijo Ilirskih provinc leta 1809 so Francozi želeli čimprej razširiti znanje francoskega jezika, medtem ko so za učni jezik osnovnih in nižjih srednjih šol postavili deželni slovenski jezik. Valentin Vodnik je za pouk v slovenskem jeziku napisal prve slovenske učbenike, iz katerih je sestavljena tudi učna ura Vodnikova šola.
Cepic mlati pšenico, kamen mele koruzo, lubezen je djanje mojiga serca … in podobne izreke boste slišali med učno uro Vodnikove šole iz leta 1811, kjer se bomo seznanili z osnovnim besediščem starejše slovenščine, črkopisom tistega časa – bohoričico ter gramatiko v tistem času.
Ura ponuja priložnost seznanjanja z bohoričico, ki je bila kot slovenska pisava v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.
Hišna predstava Vodnikove domačije
LJUBLJANSKI VODNIK NAŠEL VODNIKA
Grozljiva komedija s pesmijo in plesom avtorja Andreja Rozmana Roze
Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen. Prešeren je o njem napisal puščico, v kateri ga imenuje preoblečen menišič, kot je o njem podcenjevalno govoril Kopitar. In da je rad pel in še rajši pil, kar je bilo verjetno res takrat, ko ga je Prešeren srečeval v Ljubljani v zadnjih letih njegovega življenja, ko je po koncu Ilirskih provinc padel pri avstrijski oblasti v nemilost in bil prisilno upokojen.
A tisto, kar je najbolj ločilo Vodnika od romanticčnega pogleda na svet, ki je po njegovi smrti zavladal v naših krajih, je bilo to, da ni pisal zaradi svojih duševnih bolečin, ampak je skušal s pesmimi razveseljevat in razsvetljevat ljudi. Zato je že kmalu po začetku svoje posmrtne slave obveljal za nekoga, ki čustveno ni povsem odrasel, tako da so se nekateri romantično čuteči literarni zgodovinarji resno spraševali, ali je bil sploh pesnik ali zgolj rimač.
A vsaka romantika se enkrat konča.
Ko posledice njene individualistične zaslepljenosti začnejo povzročat socialne in ekološke katastrofe, je zadnji čas za streznitev. Zato se je skoraj dvesto let po svoji smrti na prizorišču ekološke nesreče na robu Ljubljane pojavil tudi Valentin Vodnik, da nam pove, da pisanje časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še nobenih napisanih novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen podvig.
IGRATA
Alenka Tetičkovič kot samozaposlena novinarka Sanja Ažurov
Andrej Rozman Roza kot Valentin Vodnik iz posmrtnega sveta
REŽIJA Andrej Rozman Roza
GLASBA Mitja Vrhovnik Smrekar
KOSTUMOGRAFIJA Andrej Vrhovnik
SCENOGRAFIJA Marko A. Kovačič
KOREOGRAFIJA Sebastjan Starič
OBLIKOVANJE LUČI Tomaž Štrucl
OBLIKOVANJE MASKE Tina Prpar
KOREPETICIJA Ana Duša
VODJA PREDSTAVE Gašper Bogovič
SVETOVANJE ZA VODNIKOV JEZIK doc. dr. Andreja Legan Ravnikar,
Inštitut za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU
UVODNI FILM Luka Umek, Aka Bojić (Komposter)
V FILMU NASTOPAJO Janja Majzelj, Branko Završan, Ivan Peternelj, Ludvik Bagari in Janez Škof
ZVOČNI ODLOMEK IZ FILMA KEKEC
režija Jože Gale, 1951
glasova Franc Presetnik
in Matija Barl
Hišna predstava je na sporedu domačije enkrat mesečno, ob povpraševanju na voljo tudi za zaključene skupine.
ZNANSTVENI SIMPOZIJ OŽIVLJENI VODNIK
Četrtek, 31. januar,
ZRC SAZU, Prešernova dvorana in Vodnikova domačija Šiška
Ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika prireja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani enodnevni interdisciplinarni znanstveni simpozij z naslovom Oživljeni Vodnik, ki bo 31. 1. 2019 potekal v Ljubljani, v Prešernovi dvorani na Novem trgu 4 ter na Vodnikovi domačiji. Ob tej priložnosti želimo Vodnikovo življenjsko pot, njegov raznovrsten opus ter bogato knjižno in rokopisno zapuščino osvetliti z novimi spoznanji, ki segajo na področja jezikoslovja in klasične filologije, literarne zgodovine in folkloristike, splošne in kulturne zgodovine, arheologije, teologije, novinarstva, prevajalstva, arhivistike in tudi naravoslovnih ved. Prispevki bodo recenzirani in objavljeni v znanstveni monografiji v zbirki Linguistica et philologica, ki izhaja pri Založbi ZRC.
Prešernova dvorana, Novi trg 4, pritličje
8.30–9.00 Registracija
9.00–9.30 Pozdravni nagovori
Predavanja
Vodi Marijan Dović
9.30–10.00 Martina Orožen: Vodnikov KERSHANSKI NAVUK SA ILIRSKE DESHELE. Jezikovna norma in način ubesedovanja
10.00–10.15 Marko Snoj: O priimku Vodnik
10.15–10.30 Boris Golec: Rod in družinske razmere Valentina Vodnika
10.30–10.45 Luka Vidmar: Vodnik kot pridigar
10.45–11.10 Razprava
11.10–11.30 Odmor
Vodi Luka Vidmar
11.30–11.45 Igor Grdina: Valentin Vodnik med monološko in dialoško strukturo v slovenski literaturi
11.45–12.00 Marijan Dović: »Pervi slovenski pesnik« in slovenski pesniški kulti
12.00–12.15 Matej Hriberšek: Antika v Vodnikovem življenju in delu
12.15–12.30 Borut S. Pogačnik: »…dovolj je pisave, ki o meni govori!" Poskus psihološkega portreta Valentina Vodnika na temelju njegove pisave
12.30–12.50 Razprava
12.50 Odhod na Vodnikovo domačijo (organizirani prevoz)
13.15–15.00 Odmor za kosilo
15.00-18.00 popoldanski del strokovnega simpozija bo potekal v dvorani Vodnikove domačije:
Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65
Vodi Marko Jesenšek
15.00–15.15 Monika Kalin Golob: Valentin Vodnik: predhodnik, in ne začetnik novinarskega stila
15.15–15.30 Blanka Bošnjak: Valentin Vodnik kot publicist in urednik
15.30–15.45 Peter Mikša: »Na Vršac mi stopi in sedi«. Valentin Vodnik pod Triglavom
15.45–16.00 Razprava
16.00–16.15 Odmor
Vodi Monika Kalin Golob
16.15–16.30 Irena Orel: Vodnik kot pisec jezikovnih učbenikov v slovenščini
16.30–16.45 Marko Jesenšek: Valentin Vodnik in Janez Nepomuk Primic
16.45–17.00 Andreja Legan Ravnikar: Valentin Vodnik kot leksikograf
17.00–17.15 Razprava
17.15–17.30 Zaključna beseda
19.00 Hišna predstava o Valentinu Vodniku avtorja Andreja Rozmana Roze
VODNIKOVANJE
Na dan, ko bi Valentin Vodnik praznoval 261. rojstni dan, prirejamo praznovanje
Sobota, 2. februar 2019, NUK
NUK- VODENJE PO IZVIRNIH DOKUMENTIH
Nedelja, 3. februar 2019, Vodnikova domačija
11.00 Nedelce: Vodnik je sestavljal in pisal tudi uganke. Za otroke pripravljamo Ugibanke, tekmovanje v reševanju ugank. Sledi delavnica sestavkjanja ugank za otroke.
15.00 Raznolikost Vodnikove ustvarjalnosti, vodstvo po stalni razstavi z dr. Andrejo Legan
16.00 hišna predstava Andreja Rozmana Roze Ljubljanski vodnik našel Vodnika
17.30 pogostitev
STALNA RAZSTAVA
Slovenščina oživljena
IN DRUGE ZMAGE ZADOVOLJNEGA KRANJCA VALENTINA VODNIKA
K spoznavanju in raziskovanju Vodnikovega življenja in dela vabi soba s čudežnimi omarami, ki v svojih predalih skivajo in odkrivajo najzanimivejše zgodbe in podvige, ki pomagajo približati in razumeti njegovo življenje in delo ter začetke oblikovanja sodobnega sveta, v katerem živimo.
Francoska revolucija je napovedala, da so staremu redu po vsej Evropi šteta leta, razsvetljensko zanimanje za ljudstvo in jezik je napovedovalo nastop naroda kot odločilne politične sile v novem stoletju.
Pri nas je kot znamenje novih časov mogoče razumeti zlasti delovanje Valentina Vodnika in Zoisovega kroga. Vodnik je s svojo zagnanostjo želel preprosto ljudstvo izobraziti, slovenščino pa izčistiti in narediti uporabno v leposlovju in znanosti.
Širši okvir njegovega delovanja predstavlja razsvetljenstvo, ožje pa Zoisov krog domačih intelektualcev in predvsem Žiga Zois, ki je Vodnika spodbujal, usmerjal in podpiral.
V očeh kasnejših slovenskih izobražencev je Vodnik kmalu postal oče slovenskega pesništva in veliki vodník. Zato so mu leta 1889 pred licejem, kjer je poučeval, postavili spomenik, ki predstavlja prvi spomenik v javnem prostoru pri nas.
Prenovljeno spominsko sobo smo odprli 20. decembra 2016.
Enkrat mesečno so na sporedu vodstva po stalni razstavi
TOR, 8. januar 18.00 Vodstvo z avtorjem, mag. Janezom Polajnarjem
NED, 3. februar 15.00 Vodstvo z dr. Andrejo Legan
Avtor razstave in besedil: mag. Janez Polajnar
Soavtorice razstave: Teja Kleč (Teja Ideja), Ana Kosi (Svet vmes), Milanka Fabjančič
Soavtorja besedil: dr. Marijan Dović, dr. Luka Vidmar (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU)
Grafično oblikovanje: Teja Kleč (Teja Ideja)
Arhitekturna zasnova: Ana Kosi (Svet vmes)
Ilustracije: Milanka Fabjančič
Prevod v angleščino: Maja Lovrenov
Jezikovni pregled: Katja Paladin in dr. Luka Vidmar
Prevod v angleščino: Maja Lovrenov
Produkcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane in DIVJA MISEL
Razstavo je podprl MOL Oddelek za kulturo.
K realizaciji razstave je prispeval RIKO.
KOLESARSKA VODSTVA PO VODNIKOVI LJUBLJANI
Petek, 19. april in petek, 10. maj.
Vodstvo v primeru dežja odpade
17.00, zbor s kolesi na Bregu, pred Zoisovo palačo.
Dr. Luka Vidmar, eden največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, nas bo popeljal na izlet po Vodnikovi Ljubljani. Na kolesarski poti skozi Ljubljano bomo obudili spomin na stavbe , v katerih je teklo Vodnikovo življenje. Začeli bomo pred palačo njegovega mecena Žige Zoisa, kamor je zahajal vse do smrti. Na Starem trgu se bomo spomnili nekdanje jezuitske gimnazije, v katero je Vodnik hodil kot dijak, in nekdanjega šentjakobskega župnišča, kjer je deloval kot kaplan. Na Mestnem trgu bomo pokazali hišo, v kateri je bila Kornova knjigarna, v kateri se je Vodnik sprl s Kopitarjem, na tržnici pa se spomnili poslopja nekdanjega frančiškanskega samostana oziroma liceja, kjer je deloval kot redovnik in profesor, in Eggerjeve tiskarne, ki je tiskala Vodnikova dela. Na Miklošičevi cesti se bomo spomnili hiše, v kateri je Vodnik umrl, na Ajdovščini pa samostana njegovega prvega mentorja – Marka Pohlina. Po obisku Navja z Vodnikovim nagrobnikom bomo kolesarjenje sklenili na njegovi domačiji v Šiški.
Na Vodnikovi domačiji nato sledi ogled stalne razstave in hišne predstave
20.00 Ljubljanski vodnik našel Vodnika, hišna predstava avtorja Andreja Rozmana Roze
NAŠE STOLETJE, serija pogovorov o 19. stoletju,
pripravlja in vodi dr. Marko Zajc, znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani in docent na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Sodeluje mag. Janez Polajnar, Mestni muzej Ljubljana.
Okrogla obletnica Vodnikove smrti je dobra priložnost za refleksijo stoletja preobračanja sveta. Valentin Vodnik je kot eden izmed glavnih tvorcev slovenske nacionalne misli so-ustvaril 19. stoletje v našem prostoru. In obratno: Vodnika je naredilo za vodnika ravno 19. stoletje.
Na vsakem dogodku gostimo dva strokovnjaka za določeno področje iz zgodovine 19. stoletja. Pogovore moderira dr. Marjko Zajc. Za uvod na zabaven in zanimiv način interpretiramo nekaj izbranih, arhaičnih tekstov iz 19. stoletja. Interpretacije tekstov uvedejo voditelja in goste v pogovor o določeni tematiki.
24. januar 2019
Stoletje naroda
Gosta: dr. Rok Stergar (FF) in dr. Jernej Kosi (FF)
V času smrti Valentina Vodnika Slovenije ni bilo niti na zemljevidu niti v časopisih, slabih sto let kasneje je slovensko ime skupaj s hrvaškim in srbskim opredeljevalo novo državo. Kaj se je zgodilo? Od kod so prišli ti Slovenci? Ko je Valentin Vodnik leta 1816 popravljal svojo znano pesem, posvečeno rojakom, ki jo je napisal ob koncu 18. stoletja, je verz »Krajnz! tvoja dežèla je sdrava« predrugačil v »Slovenz tvoja zemla je zdrava.« Kranjsko deželno zavest je nadomestilo zamišljanje slovenske skupnosti v današnjem pomenu te besede. A pot ustvarjanja slovenstva je bila še dolga, čeprav niti nujna niti premočrtna.
Slovenski narod je moderen fenomen, trdita gosta pogovora dr. Jernej Kosi in dr. Rok Stergar, nastal je enako in v istem obdobju kot drugi srednjeevropski narodi. Pripadnost narodu se je postopoma razširjala med prebivalstvo z agitiranjem nacionalističnih organizacij, množično politizacijo in delovanjem habsburške države. Za slovensko javnost je nabolj škandalozna trditev, da slovenska etnična skupnost kot predstopnja naroda ni obstajala. Prav tako niso obstajala etnična jedra drugih narodov. Njune teze se opirajo tako na konkretne zgodovinske raziskave kot na primerjalne študije nacionalizma. In vendar so teze dvignile veliko zgodovinskega prahu.
Zakaj se je tako težko soočiti z zgodovino ustvarjanja lastne narodne kulture? Zato, ker smo vzgojeni v prepričanje, da mora imeti narod mitično prapočelo v krvi, zemlji in jeziku? Pogovor z zgodovinarjema bo pokazal, da je bilo ustvarjanje slovenstva v 19. stoletju veliko bolj razburljivo, kot nas prepričuje uveljavljena nacionalna mitologija. Tudi zato, ker pogosto ni bilo jasno, v katero smer bo krenil zgodovinski razvoj. In zato, ker je bil proces ustvarjanja naroda tudi destruktiven, včasih tudi smrtno nevaren – kot v vsakem dobrem trilerju, kjer ni dobrih in slabih, so samo ljudje ujeti v vrtinec svojega časa. Naredili bomo nekaj korakov nazaj in pogledali na ustvarjanje slovenstva skozi očala habsburškega imperija in se obregnili na nastajanje sosednjih narodov. Brez skrbi, zato slovenska zgodba ne bo zgubila na izvirnosti, bo pa pridobila na odkritosti.
21. februar 2019
Stoletje žensk
Gostji: dr. Irena Selišnik (FF) in dr. Ana Cergolj Paradiž (FF)
21. marec 2019
Stoletje telesa
18. april 2019
Stoletje razvoja
23. maj 2019
Stoletje migracij
Zoisov literarni salon in mecenstvo
September, oktober, november 2019
Serija 3 pogovorov na Vodnikovi domačiji,
spremljevalni dogodki ob razstavi Knjižnica barona Žige Zoisa
Programi za otroke
Otroci bodo Vodnika spoznavali tudi v okviru rednega otroškega programa NEDELCE.
Programe, povezane z Vodnikom nudimo tudi za šolske skupine, ki jih v Vodnikovem letu še posebno lepo vabimo.
KONTAKT
Tina Popovič, direktorica
m: 040 546 817
E: [email protected]
