Spoštovani,
pri Modrijanu tudi zadnje dni v letu ne počivajo – izšli so Miti našega časa italijanskega filozofa Umberta Galimbertija, Zgodovina Afrike britanskega znanstvenika Johna Donnelyja Fagea in Galíndez španskega pisatelja Manuela Vázqueza Montalbána.
Italijanskega filozofa Umberta Galimbertija smo slovenskemu bralstvu prvič predstavili pred več kot dvema letoma, s knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ta je zlasti po avtorjevem gostovanju v Sloveniji in več objavljenih intervjujih, v katerih je Galimberti zelo neposredno izpostavil problem mladih, vzbudila med kupci veliko zanimanja, tudi med mladimi. Knjiga je kmalu doživela ponatis. VMitih našega časa (I miti del nostro tempo, 2009) pa Galimberti kritično pretresa ustaljene predstave o vrsti pomembnih vprašanj in pojavov, ki zaznamujejo naše življenje. V prvem delu knjige obravnava Galimberti individualne mite in razkrinkava ustaljene predstave o materinski ljubezni, spolni identiteti, mladosti in starosti, sreči, inteligenci, modi, oblasti, psihoterapiji in blaznosti. Drugi del knjige je posvečen kolektivnim mitom. Zvrstijo se poglavja o tehniki na splošno, o novih tehnologijah, trgu, rasti, globalizaciji, terorizmu, vojni, varnosti in rasi. Knjigo je prevedel Matej Venier.
Po mnogih letih je spet na voljo knjiga, ki celostno obravnava zgodovino afriške celine. Za prevod smo po posvetu s slovenskimi strokovnjaki za afrikanistiko izbrali knjigo britanskega znanstvenika Johna Donnellyja Fagea (1921–2002). Četrto izdajo njegove Zgodovine Afrike, ki je izšla leta 2002, v letu njegove smrti, in velja tako rekoč za učbenik, je dopolnil William Tordoff. To je knjiga za vse, ki jih o Afriki zanima mnogo več, kot lahko preberejo v reportažah ali izvedo na turističnem obisku katere izmed držav vroče celine. Delo sta prevedli Katja Zakrajšek in Ana Barič Moder.
Roman Galíndez španskega pisatelja Manuela Vázqueza Montalbána (1939–2003), zdaj prvič predstavljenega v slovenščini, bi lahko označili za politični triler, če ne bi šlo za resnično zgodbo o baskovskem nacionalistu Jesúsu Galíndezu Suárezu (roj. 1915), uglednem univerzitetnem profesorju in pisatelju, za katerim se je leta 1956 v New Yorku izgubila vsaka sled. Prevod Ferdinanda Miklavca spremlja študija zgodovinarja dr. Petra Vodopivca, ki osvetljuje tudi zanimivo in vsekakor vznemirljivo ozadje zgodbe, ki jo je Montalbán tako spretno ubesedil v romanu in si z njim leta 1991 prislužil špansko državno nagrado za književnost.