Spoznali sva se skozi najino pedagoško delo, bila si predana in ustvarjalna slavistka. Hkrati pa me je prevzelo tvoje delo in vloženi trud posvečen kulturnemu delovanju na šoli. Lahko rečem, da si bila prava umetnica, katera je s svojo požrtvovalnostjo ustvarjala vsakoletne kulturno-literarne prireditve in skozi njih podarila sebe vsem, tako učencem kot učiteljem.
Bila sem iskreno počaščena, ko sem prejela povabilo za sodelovanje na zaključni prireditvi osnovnošolcev za bralno značko, in sem se je tudi z veseljem udeležila. Dan mi je ostal globoko vtisnjen v duši, poln radosti in veselja. Takrat sem bila počaščena, saj sem skozi prireditev in interakcijo z učenci začutila utrip šole, katero vsak dan opazujem skozi okno. In ta utrip je bil rezultat tvoje srčnosti. Ne smemo pozabiti, da si znala svojo predanost in hrepenenje za literaturo prenesti na druge, tudi na svojo hči Vladimiro, ki je že od mladih nog zorela, danes pa je samostojna na področju poezije, kot pesnica, ustvarjalka, opazovalka in kritičarka.
Takrat me je tvoj zanos navdušil, obogatila si moje ustvarjanje, vzljubila sem slovenski jezik in vse lepote vezane za Slovenijo in slovenski narod. Irena, zato ti danes v zahvalo darujem pesem »Z LJUBEZNIJO MI GORE POŠILJAJO POZDRAVE«.
Želim ti večni mir in spokojnost in moja velika zahvala, da sem se lahko s teboj družila.
Z LJUBEZNIJO MI GORE
POŠILJAJO POZDRAVE
nebo mi obljublja
sončne nasmehe
skala mi
sporoča
ko boš mogla
pridi
v zavetju
dobrodušnega Kamna
ki ti zaupa
in te ima rad
sem skrila
najnežnejše cvetove
za tvoje radovedne
žgoče poglede
svišč, avrikelj
rododendron
plavi encijan
cvetovi zate
mavrični dar
najbrž veš
vsi so kamenčki
v Planiko zaljubljeni
Tam doli
v Dolini Trente
ob Soči
se bo rodilo zate
veliko Sonce
ajda bo barvala
bele cvetove
brenčeče
razigrane čebele
čakajo nate
pridi
Pred vzponom
na Triglav,
1988
