Zakladi izginule kraljevine Čampa, 1. del

0
132

1. DEL: MY SO’N

 

Kraljevina Čampa je bila vplivna in vojaško močna država med 4. in 19. stoletjem n. št. na območju današnjega osrednjega in južnega Vietnama. Svoj vrhunec je dosegla v 9. in 10. stoletju, potem pa je sledil počasen zaton, h kateremu je največ prispevala širitev njene severne sosede, države Dai Viet. Predniki današnjih Vietnamcev so od leta 1471 počasi jemali kos za kosom čamskega teritorija, dokler nekoč ponosne kraljevine leta 1832 niso dokončno zavzeli.

 

V 4. stoletju n. št. se je iz sosednje države Funan (v današnji Kambodži) v Čampo razširila indijska kultura. Sanskrt je postal uradni jezik, hinduizem pa državna religija. To se je odrazilo tudi v arhitekturi, saj so Čami v naslednjih stoletjih izpopolnili indijski slog pri gradnji templjev in drugih stavb. Politična prestolnica države se je večkrat zamenjala, duhovni in kulturni center pa je bil do 15. stoletja samo eden – My So’n [mi sən].

 

My So’n, kompleks hinduističnih templjev in grobnic čamskih kraljev, leži kakih 70 km od mesta Da Nang v osrednjem Vietnamu. Prvi tempelj na tem področju je dal postaviti kralj Bhadravarman, ki je vladal med leti 380 in 413 n. št. Njegovi nasledniki so nadaljevali to tradicijo. Kralj Sambhuvarman (vladal 577–629) je obnovil Bhadravarmanov tempelj in dal zgraditi svojega, ki pa je bil žal uničen med vietnamsko vojno. Pomembne templje je dodal tudi Prakasadharma (vl. 653–687), ki je slovel kot velik vojskovodja. Zadnji monarh, ki je pustil pečat v My So’nu, je bil Jaya Indravarman V. v 13. stoletju.

 

V 15. stoletju so Čampi severni del njenega teritorija, kjer se nahaja My So’n, iztrgali Vietnamci in kompleks je utonil v pozabo. Leta 1898, ko je bil Vietnam francoska kolonija, je francoski raziskovalec Camille Paris ponovno odkril opuščene templje. Arheologi so se lotili raziskovanja in obnavljanja poškodovanega kompleksa, žal pa je bilo njihovo delo povečini zaman, saj so templji utrpeli veliko škode leta 1969 – med vietnamsko vojno, ko je ameriška vojska sistematično bombardirala to področje. V zadnjem času je bilo v ponovno restavriranje My So’na vloženega veliko denarja, k čemur je pripomogla tudi uvrstitev kompleksa na listo UNESCO-ve kulturne dediščine.

 

Čeprav kraljevine Čampa ni več, čamski narod ni izginil. Še vedno živijo kot manjšina v Vietnamu (127.000 ljudi) in Kambodži (317.000) in se od večinskega prebivalstva ločijo po tem, da so pripadniki muslimanske vere, ki so jo od 10. stoletja naprej postopoma sprejemali od arabskih trgovcev. V Kambodži so bili v času strahovlade rdečih Kmerov (1975–1978) žrtve genocida, v katerem naj bi bilo po nekaterih podatkih pobitih do pol milijona pripadnikov čamske etnične skupine. Toda Čami so trdoživ narod. Preživeli so propad svoje države, izgubo ozemlja, poskuse asimilacije in genocid. Ob vsem tem so uspeli ohraniti svojo kulturo in vero povečini nedotaknjeno.