V roke mi je prišla zanimiva slikanica z naslovom: Kapljica Aja. Besedilo je ustvarila Petra Glinšek, za ilustracije in oblikovanje je poskrbela Maja Čuk. Besedilo, ki pritegne k branju in razmišljanju; še dodatno ga obogatijo zanimive ilustracije. Za izid je poskrbel JP VODOVOD – KANALIZACIJA.
V vročem poletnem večeru je močan naliv pustošil nad Ljubljano. Po velikem, starem, debelem hrastu so se zlivali potočki dežja in čistili prahu, smoga in včasih kakšne pasje nesnažnosti.
In ravno po tem hrastu, sredi bele Ljubljane, se je po stoletnih brazdah debla spuščala mala kapljica AJA. Poskakovala je in vriskala, kot to počnejo kaplje vsepovsod.
Bila je čisto brez skrbi, saj ji je vsak dan prinesel kup novih dogodivščin, ki jih je takoj delila s prijatelji in z družino, najraje pa z otroki.
Ob vročih junijskih dneh se je rada spustila iz očesa spomenika Franceta Prešerna. To je ponovila toliko- krat, da je kakšna babica od navdušenja vila roke in to razumela kot znak, da si lahko privošči kepico malinovega sladoleda.
Drage bralke, dragi bralci, kdo je glavna junakinja Aja? Ste jo že spoznali?
Aja je iz kapljice postala voda in voda je ostala čista.
