O Kajetanu Koviču, vsestranskem ustvarjalcu, pesniku, pisatelju in prevajalcu smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali. Njegove knjige so večne in jih vedno znova z veseljem vzamemo v roke. Navdušujejo tudi današnje bralke in bralce, že najmlajše.
V veliko veselje mi je, da sem velikega umetnika tudi sama osebno poznala. Imela več intervjujev in naredila portret za knjigo (Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Beletrina, 2005).
»Jezik je pot k popolnosti, ki pa je dejansko ni mogoče nikoli doseči.«
Izredno obsežen opus pesnika, prevajalca, pisatelja Kajetana Koviča je delo človeka, pri katerem je ljubezen do pisanja že zelo zgodaj zmagala nad ostalimi nadarjenostmi…
(Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Beletrina, 2005).
Zgodba Kajetana Koviča: Medvedja mamica je bila prvič objavljena v knjigi Moj prijatelj Piki Jakob (leta 1972) z izvirnimi ilustracijami Jelke Reichman. Tokrat je zaživela z novimi podobami Jelke Reichman v slikanici: Medvedja mamica (Mladinska knjiga, 2021).
Nekega večera, ko sta že ležala v postelji in si
kakor po navadi pripovedovala zgodbe, je učitelj
vprašal Pikija: » Ali veš, kako si prišel na svet?«
»Vem, » je odgovoril Piki. » Naredila me je
medvedja mamica.«
»Ne reče se naredila, ampak rodila, če kaj vem, »
je rekel učitelj.
»Že mogoče,« je odgovoril Piki, » ampak mene
je zagotovo naredila. Pa ne samo mene. Tudi vse
druge medvedke.«
»Medvedja mamica, praviš?« se je čudil učitelj.
»Prvič slišim. Povej mi kaj o njej.«
Besedilo nas spet zaziblje v sladke sanje.
»Dobro, da si mu pomežiknil, » je rekel učitelj
in pobožal Pikija. Potem sta zaspala in sanjala
o medvedji mamici, ki je naredila že toliko
medvedkov, da bi jih lahko zložili v stolpnico.
Zgodbo o Medvedji mamici beremo vsak večer ne le otrokom, tudi sebi. Neponovljiva zgodba.