Stopnja brezposelnosti v Sloveniji se trenutno giblje nekje okrog 10 %, tako vsaj pravijo statistike. Vendar pa se statistike te vrste ponavadi opirajo na podatke, s katerimi razpolaga Zavod za zaposlovanje, torej na število oseb, vpisanih v evidenco brezposelnih oseb. Vendar vanjo niso zajete osebe, ki postanejo trajno nezaposljive. Iz tega se da sklepati, da je dejanska brezposelnost še višja.
Velika večina študentov se po zaključenem študiju prijavi na Zavod za zaposlovanje. Kjer izvejo, da so do denarne socialne pomoči upravičeni le, če v zadnjih treh mesecih niso imeli prihodkov, ki znašajo vsaj 226,80 EUR. Večina mladih, ki so ravnokar diplomirali oziroma zaključili šolanje, še živi pri starših, prihodki tričlanske družine, na primer, ne smejo presegati 453,60 EUR, da se ohrani pravica do prejemanja socialne pomoči. Kar pomeni, da nekdanji študent, ki je zadnje mesece študija še pridno delal na študentsko napotnico, ne bo upravičen do nobene denarne pomoči s strani države, čeprav prejemata starša, ki ga finančno podpirata, minimalno plačo.
Ko nekdanjega študenta vnesejo v evidenco brezposelnih oseb, je na vrsti urejanje zdravstvenega zavarovanja. V obvezno zavarovanje ga bo prijavila občina le v primeru, da njegovi povprečni dohodki iz zadnjih treh mesecev ne dosegajo 50 % minimalne plače, kar trenutno znaša 294,59 EUR, če nekdanji študent živi sam, če pa živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, pa njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne smejo doseči 25 % minimalne plače. Nekdanjega študenta občina ne bo prijavila v obvezno zdravstveno zavarovanje, kadar ima on sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Torej si bo velika večina nekdanjih študentov zavarovanje uredila sama. Mesečni strošek zavarovanja znaša približno 14 EUR.
Zelo pomembno je, da si nekdanji študent v roku enega meseca po izteku statusa študenta uredi obvezno zdravstveno zavarovanje, če zamudi ta rok, bo kot zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravnika sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Glede na trenutne razmere na trgu delovne sile nekdanji študent zelo verjetno ne bo našel prve zaposlitve takoj. Da bi vseeno ustvaril nekakšen mesečni prihodek, bo priden nekdanji študent poskusil najti vsaj delo, ki bi ga lahko opravljal po avtorski oziroma podjemni pogodbi. V primeru dela po podjemni pogodbi bo država na račun socialno ogroženega nekdanjega študenta, ki ga deloma še vedno podpirajo starši, zaslužila 53,5 % vrednosti po pogodbi opravljenega dela. Poleg tega bo nekdanjemu študentu odvzela še socialno denarno pomoč, če bo na račun ostalih mesečnih prihodkov presegel cenzus, ki zagotavlja upravičenost do socialne denarne pomoči.
Če se naročnik in izvajalec del (v tem primeru nekdanji študent) dogovorita za pogodbeno vrednost po podjemni pogodbi opravljenega dela v višini 100 EUR, potem se izvajalcu priznajo normirani stroški (neke vrste davčna olajšava) v višini 10 %, od ostalih 90 % se izračuna akontacija davka, ki znaša 22,5 EUR, torej dobi izvajalec na bančni račun nakazilo v višini 77,5 EUR. Delodajalec pa plača 100 EUR + 25 % (davek) + 6 %= 100 EUR + 31 % =131 EUR.
Država dobi 131 EUR – 77,5 EUR = 53,5 EUR ali 53,5 % pogodbene vrednosti.
Zaposlovanje državljanov dejansko ni v interesu države. V primeru pogodbe o zaposlitvi delodajalec in delojemalec plačujeta prispevke, ki se stekajo v blagajne zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Iz teh blagajn pa naj bi se nekoč stekali nazaj k njima v obliki pokojnine oziroma drugih storitev. Z davki, ki jih država pobere iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb, pa lahko država prosto razpolaga. Za izvajalca in naročnika del je ta denar v celoti izgubljen.
Nekdanjemu študentu je na voljo še tretja možnost, in sicer se lahko samozaposli. Stroški s.p.-ja mesečno znašajo najmanj 227 EUR (prispevki za obvezno zdravstveno, pokojninsko in ostala zavarovanja), k temu pa je treba prišteti še stroške računovodje. Brez začetnega kapitala se z ustanavljanjem s.p.-ja hitro lahko ustvarijo predvsem dolgovi. Iskalec zaposlitve, ki je na Zavodu za zaposlovanje prijavljen vsaj 6 mesecev, se lahko poteguje za pridobitev subvencije Evropskega socialnega sklada v višini 4500 EUR. Če subvencijo prejme, mora ostati samozaposlen vsaj 2 leti in v tem času redno plačevati prispevke. V nasprotnem primeru mora vrniti subvencijo v sorazmernem deležu glede na število mesecev, ki manjkajo do dopolnjenega obdobja dveh let.
V zadnjem času se na veliko razpravlja o tem, kako študentsko delo izpodriva druge oblike dela. Ukinitev študentskega dela v tem trenutku bi lahko še poslabšala finančno stisko mnogih slovenskih družin. Najpreprostejša rešitev za blaženje učinkov recesije bi bila ukinitev obdavčitve kakršnih koli prihodkov, ki ne presegajo 400 EUR mesečno, pa tudi oprostitev obdavčitve denarnih nadomestil za primer brezposelnosti. V tem primeru bi lahko študentskemu delu konkurirali tudi delojemalci iz drugih starostnih skupin. Obstaja pa seveda možnost, da bi se z ukinitvijo obdavčitve minimalnih prihodkov državljanov bistveno zmanjšali tudi prihodki države, ki jih ima le-ta na račun brezposelnosti. Če ima država interes, da vzdržuje zmerno do precej zaskrbljujočo stopnjo brezposelnosti, se ta še lep čas ne bo zmanjšala.
VIRI:
http://www.svetovalnica.com/klepetalnica/viewtopic.php?t=3907&sid=3bbb25e8989430abe26352738cecfdfd (20. 10. 2009)
http://www.preberi.si/content/kaj/804-brezposelnost/38/ (20. 10. 2009)
http://www.csd-slovenjgradec.si/sl/page/view/id/denarna-socialna-pomoc (20. 10. 2009)
http://forum.mladipodjetnik.si/archive/index.php?t-2132.html (20. 10. 2009)
www.hoce–slivnica.si (20. 10. 2009)
