Šparglji ali beluši so ena od prehrambeno najbolj uravnoteženih vrst zelenjave – so nizkokalorični, bogati z vitamini, minerali in vlakni ter so idealni za tiste, ki se želijo zdravo prehranjevati, poleg tega pa ohraniti vitko linijo. Divje šparglje, ki so značilni po svojem grenkem okusu, lahko najdete na livadah, ob gozdnih poteh, v primorskih krajih pa na pretežno kamnitem področju,in sicer v obdobju med mesec marcem in junijem.
Šparglji izvirajo iz Male Azije, kjer so jih ljudje gojili že pred 2000 leti. Grki in Rimljani so jih v sezoni jedli sveže ter jih celo sušili za ozimnico, da bi jih lahko imeli na voljo kot dodatek k jedem tudi zunaj sezone. V ostali Evropi so postali priljubljeni šele konec 16. stoletja, kasneje pa se je kultura gojenja in uživanja špargljev prenesla v Severno Ameriko, kjer so postali priljubljeni med ameriškimi staroselci, ki so verjeli v božanskost te rastline.
Raziskave so potrdile, da so izjemen izvor folatov, kalija in antioksidantov, kar jih uvršča v idealno živilo za zdravje srca in kosti. Blagodejno delujejo proti zaprtju, saj so bogati z vlakni, prav tako pa se uporabljaj kot obloga proti ekcemom. Delujejo kot diuretik in pomagajo pri težavnem mokrenju ter blažijo menstrualne tegobe. Vsebujejo tudi rutim in flavonoid, ki zmanjšuje holesterol, krvni tlak in krepi oslabljene kapilare. Večja količina zaužitih špargljev vpliva ne karakterističen, neugoden vonj urina, kar je dokaz, da zdravilne sestavine vplivajo na izločevanje škodljivih toksinov iz organizma.
Šparglji že od nekdaj veljajo za afrodiziak, zaradi visoke vsebnosti vitamina E, ki ga nekateri imenujejo vitamin plodnosti, saj naj bi stimuliral proizvodnjo seksualnih hormonov. Še posebej se priporoča nosečnicam, zaradi visoke vsebnosti folne kisline, saj samo pet vrhov špargljev vsebuje 110 miligramov te kisline. Folna kislina ščiti tudi pred rakom pljuč in debelega črevesa.
Zunanji sloj špargljev vsebuje največ vitaminov in mineralov, zato jih je potrebno pripraviti neoluščene. Pomemben je način kuhanja. Šparglje je potrebno zvezati v snop, jih postaviti v globok lonec z vrhovi navzgor, vodo pa naliti le do polovice njihove višine. Potrebno jih je kuhati s pokrovko, najidealneje na pari. Tako pripravljeni šparglji imajo izjemen okus in ohranijo vse pomembne hranljive sestavine.
Lahko se pripravijo na različne načine – kuhani, pečeni, v juhi, solati in podobno.
Tisti šparglji, ki so postali leseni, niso primerni za solato, lahko pa jih uporabite v juhi.
V azijski kuhinji se najpogosteje pojavljajo v jedeh z mesom, v francoski kuhinji pa z olivnim oljem, raztopljenim maslom in parmezanom.
V Dalmaciji se pripravijo kot dodatek k jedem, pogosto pa so začinjeni z limoninim sokom in olivnim oljem. Zelo okusni so tudi v omleti.
Ob spomladanskih sprehodih v naravi, sprehodih na primorskem, ali nabiranju gob bodite pozorni na njih. Sprva jih je težko prepoznati in ločiti od ostalega zelenja, vendar trud se vam bo izplačal. Vaše telo vam bo hvaležno!