Ob dolini Dragonje, pri reki Rokavi, v zaselku Zupaneti pri vasi Župančiči pod Pomjanom, je družina Janje Štravs odkupila več kot 200 let staro kovačijo. Pokrajina z vonjem po zeliščih, meti, melisi, travah jih je tako prevzela, da so stavbo obnovili in se iz gosto naseljene Semedele preselili na deželo. Janja je po naravi delovna in vztrajna. Ko se je kot otrok preselila iz Kopra v Žusterno, se je spraševala: »Kaj bom počela tukaj?« Vpisala se je v plavalni klub in bila uspešna predvsem zaradi svoje vztrajnosti. Dosegla je tudi republiški rekord v hrbtnem plavanju na 200 metrov. Isto vprašanje si je postavila ob prihodu iz Semedele v Župančiče. »Nato nas je narava kar sama poklicala. Od mame sem podedovala dve knjigi, eno je napisal Sebastian Kneipp, drugo pa Maurice Mességué. Moja pokojna mama je imela težave z lasmi. Zelo je cenila zdravilne rastline. Ko je bila sezona, je nabirala zelišča in jih shranjevala celo v zmrzovalniku. Z njimi si je vse leto umivala lase in si tako okrepila lasišče. Kuhala je tudi zeliščne čaje. Ko smo prišli v Župančiče, sem se vprašala, kaj me bo zdaj v tej naravi poklicalo? Moj sin Matija je podtaknil sivko, žajbelj, rožmarin. Ko smo šli na dopust, je prosil soseda, naj zaliva sadike. Ko pa smo se vrnili, je bilo vse suho. Rekla sem mu, da kmet nikoli ne obupa. Tako je posadil kaktuse, ki pa so pozimi pomrzli. Takrat sem mu rekla, da kmet ni nikoli razočaran. In začeli smo načrtno gojiti avtohtone rastline: rožmarin, sivko, žajbelj, lovor. Nismo imeli ne strojev ne denarja za sadike, začeli smo s podtaknjenci. Iz knjig o zeliščih sem si nabirala znanje. Po upokojitvi sem se začela z zelišči ukvarjati bolj intenzivno in našo dejavnost smo registrirali kot ekološko kmetijo. Pomaga mi sin Matija. Prostor za sušenje zelišč imamo. Lani smo kupili destilator. Obnovili smo tudi star nasad oljk.«
Na kmetiji Zupanetti iz žajblja, sivke, rožmarina, lovora, mirte in smilja izdelujejo sirupe za pripravljanje osvežilnih pijač, eterična olja, hidrolate, macerate, ustne vodice proti zadahu in parodontozi, tinkture za zdravljenje ran, mila, kreme za roke, obraz in telo, mazila za ustnice. Njihovi hidrolati so uporabni tudi kot razkužila, čistila in proti mrčesu. Macerati in hidrolati so sicer namenjeni negi, pa tudi zdravljenju in obnavljanju kože. S hidrolatom iz sivke in rožmarina se lahko umijemo, osvežimo ali razkužimo roke tudi na potovanjih. Pripravljajo čajne in zeliščne mešanice iz samorodnih rastlin šetraja, timijana, majarona, šipka, črnega trna, gloga, robide, mete in melise. Znan je Janjin čaj za dobro počutje, ki ga je poimenovala Zaspanček. Oljke vlagajo po starem istrskem receptu, iz njih pa pridobivajo tudi oljčno olje.
Nekaj teh zeliščnih pripravkov si lahko do konca meseca ogledate v vitrini ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola.
