Sem Aleksandra Pinterič, čeprav včasih nisem preveč marala, da so me tako klicali, verjetno zaradi ustnega ocenjevanja, ko se me takrat učitelji poklicali s tistim posebnim tonom. Doma sem za triletnega sina mama. Najraje od vsega sem ženska, partnerju, sama s sabo, v množici in za pisalno mizo. V šoli sem učiteljica. Od vsega sem za vse najraje samo SANDRA, brez mask, deljenih vlog in sprenevedanja – preprosta, iskrena, včasih žalostna in lepa ter samo taka, kot sem.
Skozi vsakdan raziskujem svoj svet, rada se učim, pogovarjam in razmišljam. No, napak ravno ne delam rada, saj sem skozi življenje spoznala, da to ni ravno dobrodošlo, čeprav sem si nenehno prizadevala za popolnost. Danes pa vem, da je tudi to dovoljeno. Z družinskim življenjem so se stvari postavile na glavo ali pa kar na pravo pot. Sedaj predvsem spoznavam sebe.
Veliko pišem – svoja razmišljanja, spoznanja in, »kadar me prime«, tudi pravljice za otroke. Uživam, ko otroci ustvarjajo ob izdanih zgodbah in s tem razvijajo ter presegajo mene ali nas, odrasle. Ne maram družbene centrifuge, rada imam preproste reči: kamenje, vodo, zrak, metulje, smeh, prijatelje in družino.
Vodim tudi zavod VISTA, kjer se skozi projekte, delavnice, seminarje in izdaje otroških knjig posvečamo vrednotam človeka, sočloveka in narave. Trenutno se res največ ukvarjam z okoljsko vzgojo, interpretacijo naravovarstvenih problemov otrokom, samorefleksijo in delavnicami za starše na temo vzgoje.
