Andreja Androjna: Modri otok

0
237

Zakaj radi berete? Kdo vas je navdušil nad branjem? Katere knjige so vas navdahnile v zadnjih dneh? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com

Marisa je posmehljivo pihnila. Obrnila se je in stopila proč.

»Marisa! Kaj nameravaš?« Stibor se je zamajal kot drevo, ki mu je plaz spodnesel del podlage na strmem bregu; komajda je zopet ujel ravnotežje. »Kam greš?«

Dekle se je ustavilo in obrnilo  » Si res mislil, da lahko poletim samo s tvojo pomočjo te bedne figurice. In ti si mi neki vseved.«

»Poslušaj, ne moreš…«

»Tega mi nihče ne bo govoril.« Spet se je obrnila proč in pospešila korak.

Stibor je iztegnil roke za n. » Počakaj! Marisa! Vzemi. Če mi ne verjameš ničesar drugega, verjemi mi to: ne moreš oditi skozi portal brez njega.« V iztegnjeni roki je držal

morskega konjička.

Marisa se je ozrla. Konjiček na tresoči se starčevi dlani je žarel.

In vse okoli njega je v hipu izgubilo pomen, usahnilo je in se stanjšalo v bledo kuliso.

(Andreja Androjna: Modri otok, Zbirka: Sinji galeb, Založba Mladinska knjiga)