Prevedel Milan Dekleva, Nova lirika, Mladinska knjiga
Založba
Vzemi me s sabo v
živahno jutro,
močno sem utrujen,
budno oko počiva
na tvojem boku, boku
ženske, ki hodi,
kot bi se ljubila …
Ko je Bernardo Bertolucci, eden najpomembnejših sodobnih filmskih
režiserjev, prejemal zlatega beneškega leva za življenjsko delo, je dejal, da
se s poezijo ni veliko ukvarjal, ker je doma živel s pravim mojstrom.
V mislih je imel, seveda, svojega očeta. Attilio Bertolucci (1911–2000)
je eden najpomembnejših italijanskih pesnikov dvajsetega stoletja in avtor
edinstvenega »romana v verzih« Spalnica (9600 verzov), za katerega je med drugim prejel
nagrado viareggio.
Prevajalec in avtor spremne besede Milan Dekleva je zapisal:
»Izbor prevedenih
pesmi vključuje (z izjemo preobsežne Spalnice in pesmi iz prvih, po našem
mnenju še mladostnih del) najpomembnejše Bertoluccijeve pesmi, razvrščene po
kronološkem redu izhajanja zbirk.
Poudarek smo namenili
zrelemu obdobju pesnikovega ustvarjanja, ki prekriva skoraj pol stoletja in se
izpoje ob avtorjevem »zadnjem dihu« …«
Ni to tisto, kar gane
moj pogled –
umiranje dneva,
podobnega drugim, ki
so se končali
in se bodo še rodili
nad ravnino, ko prihaja
maj in sonce tako
dolgo traja,
se obotavlja zaiti,
začudeno
občudujoč zelenje?
Bertoluccijevi verzi so mehki, privlačni, tudi v najbolj
otožnih dogodkih se iskri svetloba.
Svetilke ljubezni,
za poznavalce in ljubitelje poezije!
