Ob svetovnem dnevu knjige sem prebrala še peto knjigo izbora za kresnik 2020, to je roman Branka Cestnika: Sonce Petovione. Na 512 straneh je prikazana zgodovina Rimskega cesarstva na naših tleh v 2. in 3. stoletju in začetki krščanstva.
Branko Cestnik, ki je bil rojen leta 1965 na Ptuju in je otroštvo preživel na Hajdini pri Ptuju, je postavil dogajanje v svoj rojstni kraj. V Rimu in Madridu je doštudiral teologijo, potem pa vstopil v misijonarski red klaretincev. Že v svojih najzgodnejših kolumnah in člankih v različnih katoliških in drugih medijih razglablja o različnih verskih, filozofskih in družbenopolitičnih vprašanjih našega časa, veljava ženske v duhovniškem poklicu. Je urednik revije Cerkev danes, reden kolumnist v reviji Družina, napisal je knjigo dnevniških zapisov Manj, boljše, tišje in romaneskni prvenec Sonce Petovione.
V romanu nastopajo trije protagonisti v nemirnem obdobju Rimskega cesarstva v času cesarja Komoda, Marka Valerija Maksimiljana; vojskovodje v bojih proti Germanom. Prikazuje usodo sužnja Aterja, ki je egiptovski črni suženj z oznako FVG na čelu, a kljub temu v Petovioni postane svoboden, se poroči in je zvesti spremljevalec trgovca s svilo in njegove hčerke. Heliodorju, zgodnjekrščanskemu trgovcu, umre žena Mirjam za kugo, in trgovec se poda na pot; iz današnjega Izraela se z otroki preseli v Petoviono, sedanji Ptuj, ki je bil za Celjem daleč najstarejše slovensko mesto. Na poti spozna legionarja Sibidena Leontida, Lea, zagrizenega Mitrovca, ki pokaže Heliodorju kraje, kjer je pobil veliko Kvadov (Germanov), ki so prinašali krščanstvo na ta tla, in se kasneje poroči s sirarko Lutejo, imata dva sinova. Mlajši postane Heliodorjev zet, saj se poroči z mlajšo hčerko Ifigenijo. Starejša sestra, Tianova dvojčica Tiana, postane dobra trgovka, in gre sama s služabnikom na pot v Oglej prodajat svilo, in po sužnjo, Aterjevo kasnejšo ženo, potem sta oba osvobojena. V Petovioni je Tiana častna diakoneza, zelo spoštovana in prisotna ob novih in novih krstih, saj ljudje spoznavajo moč in blagostanje nove vere. V romanu nastopi kar nekaj ženskih likov, ki imajo pomembno vlogo za razplet dogodkov. Poleg Tiane in Ifigenije, Luteja, sirarka, in Veponija, prodajalka zelenjave, ki se tudi krsti: Njena služba, njeno preživetje, njena radost in bridkost je bila, da srečuje ljudi, posluša njihove zgodbe, kdaj obilno sočustvuje, jim na koncu proda grah, korenje in ono zelenjavo, za katero je že Apicij dejal, do so v njej prevzete vse kreposti in vsi okusi vseh ostalih zelenjav – zelje. Tokrat ne bo prodala, temveč dala sama sebe Gospodu, ki pride.
Zgodbe glavnih junakov se dogajajo v času trenj, razcvetu vzhodnih kultov, mitraizma, prihoda krščanstva, doživljajo strah pred zavojevalci, prihaja nova doba. Novo dobo napovedujejo tudi vprašanja sodobnega časa, slika danes: migracije, evangelizacija, vloga ženske v cerkvi, odnos med religijo in politiko, dialog med različnimi religijami in kulturami. Pisateljev »jezik« je pronicljiv, slikovit in zelo natančen.
Napisala: Maja Drolec
