Dragi bralci Ventilatorja besed,
podarjam vam zgodbo v enaintridesetih poglavjih oziroma nadaljevanjih.
Ob pisanju sem si želela, da bi se otroci zabavali in smejali. Zato je škrat Juniper tako neroden in zato je hišna miška Brie (izgovarjaj Bri, kot tisti francoski sir), ki po nesreči zaide v gozd, tako jezikava, nergava in bahava. V prigode osrednjih junakov se vpletajo in zapletajo še srnjak Slednik, šoja Frflja, vevrica Poskočka, polh Drnjohec, kača Serpentina, sova Alfabeta, zajček Čepek, škrat Molj in še kdo. Mislim, da vam ne bo dolgčas.
Gremo naravnost med črke in v gozd!
Damjana Kenda Hussu
Foto: Peter Uhan
- poglavje
Španska stena in lesena kad
Škrat Juniper si je skuhal jutranjo kavo iz praženih travnih semen. Mmm, dišala je po suhem senu in bila je prijetno grenka in močna, prav taka, kot jo je imel najraje. S klopce pod hrastom je opazoval dvigovanje jutranjih meglic in poslušal enakomerno Briino smrčanje.
»Dobro jutro!« ga je presenetil pozdrav srnjaka Slednika. »Prinesel sem mlade dežnikarice. Gospa Zajčeva prisega, da so najboljše pečene na žerjavici. No, jaz imam vseeno najraje kar surove.«
Škrat se je za gobe lepo zahvalil, potem pa srnjaka prosil, če ga odnese k potoku.
»Lahko te odnesem tja in nazaj, čas imam,« se je odzval Slednik.
Juniper je ob potoku narezal trsje in upogljive vrbove veje ter butaro naprtal Sledniku na rogovje. Nazaj grede sta se ustavila še pri polhovi bukvi.
»Drnjohec, Drnjohec!« sta se drla v duetu.
Polh je bil siten kot muha, ko se je prikazal iz dupline. Po nočnem pohodu je bil komaj dobro legel k počitku.
»Najbrž si že slišal, da imam v gosteh mestno miš,« je začel škrat.
»Ja, vse vem. Frflja mi je še sveže prinesla na smrček, da jo privaja na letenje. Menda je miš prav zoprna,« je bolj zehal, kot govoril Drnjohec.
»Res je pokora, še posebej ponoči. Rad bi te prosil, če bi jo nocoj vzel v varstvo. Ponoči tako ne spiš, jaz pa res že potrebujem miren spanec,« je razlagal Juniper.
Polh si je želel samo nazaj v posteljo in je brez razmisleka pristal.
Srnjak Slednik je Juniperja z butaro trstičja in vrbovih vej varno dostavil k hrastu. Komaj je čakal, da nadaljuje svoje gozdne poti v polnem diru, zato se je kot ponavadi prav na hitro poslovil. Škrat pa se je nemudoma lotil izdelave pregradne stene za k miškini postelji. Trsje je zložil po trati v poravnano vrsto in ga prepletal s prožnimi vrbovimi vejicami. Ko je končal, se je vzravnal in stopil pet korakov nazaj, da bi si izdelek lahko bolje ogledal. Zadovoljno je prikimal.
»Kaj ti pa bo to sračje gnezdo?« je zaslišal za seboj, koga drugega kot Brie.
»Pregradna stena zate je,« si Juniper ni pustil skaliti veselja.
»Če bo tole stalo pokonci, sem jaz paradajz,« je posmehljivo pripomnila miška. »Najbrž vidiš, da nisem paradajz, kajne?«
»Škoda, da nisi! Paradižniki se ne igrajo z vžigalniki in ne požigajo tujih hiš. Pa tudi tečnarijo ne,« ji škrat ni ostal dolžan.
»Žal mi je. In stokrat oprosti. Vsakemu se lahko zgodi nesreča, ti pa pogrevaš in pogrevaš, kar je bilo že zdavnaj. Tega ne prenesem več,« se je Brie s sprednjima tačkama prijela za glavo.
Juniper je skomignil z rameni in odšel v duplino.
»Lačna sem,« mu je tik za petami sledila miška. »Bi mi pripravil zahtrk?«
»Mi še na kraj pameti ne pade,« ji je zabrusil škrat. »Lačna boš do kosila, da ti med letalsko vajo ne bo slabo. Morda pa si želiš kapljice proti slabosti?«
»Tisti strup?! Ne hvala. Raje crknem od lakote!« se je namrdnila Brie, potem pa jo je že zanimalo. »Kaj pa bo za kosilo?«
»Dieta proti driski,« je resno povedal škrat, čeprav se je šalil.
»Da jo bo le dovolj na krožniku,« je pripomnila Brie, ki ni vedela, kaj je dieta; mislila si je, da gre za kakšno posebno jed.
Škrat je že stal na pragu, ko je zaklicala za njim.
»Kaj naj počnem medtem, ko se boš ti kratkočasil s kakšnimi svojimi bedarijami?«
»Lahko se kratkočasiš s pranjem posteljnine, ki si mi jo zamazala prvi dan,« je Juniper pokazal na leseno kad.
Miška je bila od presenečenja ob vso sapo, da se še upreti ni mogla. Škrat ji je pri vodnjaku pomagal napolniti leseno kad z vodo, nato pa veselo žvižgajoč odkorakal.
