Nika kote preračunava,
po zemljevidu s prsti poplesuje,
letališča manjša obiskuje,
pilotka strašno rada bi bila.
Ves čas preživlja v garaži,
očetovo čelado občuduje,
a kaj ko čelada je velika,
za njeno glavo prevelika.
Tam za vogalom,
nekaj jo zamika,
nadene si čelado,
letalo proti nebu poleti,
se v garažna vrata zaleti,
na koščke se razleti.
Raztreščila najljubšo
očetovo je igračo,
oče ponori,
dovolj ima vsega,
v pilotsko šolo jo vpisati hiti,
Nika se sladko nasmeji.
