Čeprav je Delos s svojimi 40 km2 med najmanjšimi otoki v Kikladih, velja za eno od največjih arheoloških znamenitosti Grčije. Leži le nekaj kilometrov zahodno od Mykonosa in premore vsega 14 prebivalcev. V antičnih časih je veljal za sveti otok, ker naj bi bil po starogrški mitologiji rojstni kraj Apolona in njegove dvojčice Artemide.
Delos je bil naseljen že v tretjem tisočletju pr. n. št. Po Tukididu naj bi bili njegovi prvotni prebivalci Karijci, ki so se preživljali v glavnem z gusarstvom in jih je zaradi tega vojska kralja Midasa pregnala z otoka. Najstarejša svetišča na Delosu so iz 8. stoletja pr. n. št., ko so Jonci na otoku prirejali obredna slavja v Apolonovo čast.
Po perzijskih vojnah je zrasla moč Aten, ki so prevzele nadzor nad otokom. Leta 478 pr. n. št. so ustanovile alianso mestnih državic, imenovano Atiško-delska pomorska zveza, ki je imela svojo zakladnico na Delosu. Zakladnica je tam ostala do leta 454 pr. n. št, ko jo je dal Periklej prestaviti v Atene. Čeprav Atene slovijo kot zibelka demokracije, so se na Delosu vedle zelo avtokratsko in uvedle vrsto zakonov, ki so bili na škodo lokalnega prebivalstva. Eden od teh zakonov je določal, da se zaradi tega, ker je to sveti otok, na Delosu ne sme nihče roditi in nihče umreti.
V času helenizma je bil Delos eno izmed treh najpomembnejših verskih središč vzhodnega Sredozemlja. Poleg duhovnega je imel tudi velik gospodarski pomen, saj so imeli na njem sedež mnogi pomembni trgovci, pomorščaki in bančniki iz raznih dežel. Ti so dali zgraditi mnoge templje v čast božanstev iz svojih daljnih domovin, vendar je Apolon vseeno ostal najpomembnejši bog na Delosu.
Leta 167 pr. n. št. so otok osvojili Rimljani in ga proglasili za brezcarinsko pristanišče, kar je še povečalo njegov gospodarski pomen. Največ denarja je prinesla tržnica s sužnji, na kateri so na dan prodali tudi do 10.000 ljudi. S koncem antike in prihodom krščanstva se je končalo slavno obdobje Delosa, ki je postal povsem nepomemben in je utonil v pozabo.
Šele v 19. stoletju, z oživitvijo zanimanja za antično arhitekturo in umetnost, je Delos pritegnil pozornost arheologov. Francoski arheološki inštitut École française d’Athènes vodi izkopavanja na otoku od leta 1872 naprej. Leta 1990 je UNESCO Delos uvrstil na spisek svetovne kulturne dediščine, kar je pripomoglo k restavriranju in ohranitvi templjev.
Danes je Delos dobro obiskana turistična atrakcija, ki privablja obiskovalce iz večjih okoliških otokov. Ker nočitev na otoku ni dovoljena, ga je možno obiskati samo v sklopu nekajurnih ekskurzij, ki jih organizirajo turistične agencije z Mykonosa, Tinosa in Parosa. Sprehod skozi ruševine starogrških templjev, ki so razmetani po celotnem otoku, je za ljubitelja antične kulture vsekakor posebno doživetje, ki se ga zlepa ne pozabi.