10 živil z najvišjo stopnjo tveganja, da obolite
Bilo je nekoč v Ameriki, leta 2009. Znanstveni center za zadeve družbenega pomena (CSPI – The Center for Science in the Public Interest) je pred kratkim sporočil seznam desetih živil, ki so najpogosteje povzročila obolenja. Tako trdi poročilo. Zelenolistna živila (pogost vzrok za salmonelo, bakterijo E. coli in norovirus) so na prvem mestu. Glede na dejstvo, da je bilo to sporočeno v obliki športnih naslovov, kot je »Deset zdravih živil, ki povzročajo bolezni!«, nam da slutiti, da sporočilo nagovarja čustva bralcev, ima močan vpliv in zavaja kar na nekaj mestih.
Najprej povejmo, da vsa od omenjenih desetih živil ne sodijo v tisto skupino »zdravih« živil. Sladoled je na sedmem mestu, sir na petem in z živim srebrom natovorjena tuna na tretjem. Nadalje ugotovimo, da poudarjanje, kako je zelenolistna zelenjava prehrambeni sovražnik ljudstva številka ena, lahko povzroči, da spregledamo dejstvo, da študija ni zajela živil, kot so perutninsko, goveje in svinjsko meso. Poročilo obravnava samo živila, ki jih regulira FDA (Ministrstvo za prehrano in zdravila), mesni proizvodi pa sodijo pod pristojnost in nadzor USDA (Ameriška uprava za kmetijstvo). Že to predstavlja resen problem, če želiš sestaviti pošten seznam takih živil. Zaradi perutninskega, govejega in svinjskega mesa ter jajčnih proizvodov vsako leto oboleva veliko več ljudi kakor zaradi solat, ki pa na žalost res povzročajo veliko preveč obolenj.
Od leta 1990 so po registriranih podatkih zelenolistna živila, vključno s solato, špinačo, zelenim ohrovtom in drugimi, povzročila 352 epidemij in 13.600 posameznih primerov bolezni, katerih prenašalci so živila. Najbolj resen izbruh je bil povzročen z bakterijo escherichia coli na špinači, ki povzroča dehidracijo, tudi s smrtnim izidom. Tako je leta 2006 zbolelo 200 ljudi v 26 državah s tremi smrtnimi primeri. Po tem incidentu so pridelovalci širom ZDA svečano obljubili, da bodo upoštevali navodila pridelave, a kljub temu so nadzorniki v avgustu 2009 v 12 državah našli 1.715 kartonov špinače s pozitivnim testom na salmonelo.
Kaj je tako problematičnega na zelenih listih?
Kot prvo rastejo blizu zemlje in tako lahko pridejo v stik s kontaminirano prstjo in vodo, ki sta prepojeni s premnogimi strupenimi snovmi proti plevelu in boleznim rastlin. Profesor na Šoli za splošno zdravje Univerze v Minnesoti je izjavil: »Ta živila rastejo na prostem na poljih, polnih umazanije. Verjetno je nemogoče, da ne bi prišle v stik z organizmi, ki povzročajo bolezni.«
Drugič je dandanes vse več zelenjave predpripravljene in pakirane in mnogi analitiki iščejo izvor problema v tem dejstvu. Če je okužena glava solate strojno razrezana in porazdeljena v stotine vrečk že pripravljene mešane solate, okuži tudi vse ostale sestavine, s katerimi pride v stik. Kaže, da je povečanje okužb z listnato zelenjavo posledica takega načina priprave.
Preostala živila s seznama »Nevarnih 10« so še jajca (11.163 obolenj od 1990), tuna (2.341 obolenj), ostrige (3.409 obolenj), krompir (3.659), sir (2.761), sladoled (2.594), paradižnik (3.292), brstični ohrovt (2.022) in jagode (3.397).
Očitno je, da so v Ameriškem združenju pridelovalcev in trgovcev, Ameriškem združenju za plavo tuno in Nacionalni zvezi proizvajalcev mleka osramočeni. Ogorčeno nasprotujejo trditvam te študije in jim očitajo, da temeljijo na zastarelih podatkih. Predstavnik Ameriškega združenja za krompir pravi: »Krompir je sam po sebi zdrav in ni rizično živilo in sploh ne bi smel biti na seznamu. Problem je v napačnem pregledovanju in ne v krompirju!« Uff? Tudi če kupite razlago, da krompir ni rizično živilo, statistiki navkljub, se lahko zamislite nad sprevrženo logiko takega predstavnika.
V splošnem ostajajo naše zaloge hrane dokaj zdrave, pravi dr. Hedberg. On in njegovi soborci kažejo na dejstvo, da je bilo zaznano le eno obolenje na vsakih 3.000 do 4.000 obrokov. Če je to res in če predvidevamo, da na vsako zaznano obolenje tri ali pet ali celo dvanajst obolenj sploh ni registriranih, so možnosti zastrupitve s hrano ali celo hujše obolelosti precej visoke. Pri treh obrokih dnevno in približno 1000 letno je glede na poročila možno, da najmanj vsake tri do štiri leta zaradi hrane zbolite.
Da ne boste preveč zaskrbljeni glede vaše solate, vam za širše razumevanje navajam nekaj podatkov. Vladna statistika beleži 76 milijonov primerov obolenj s hrano letno, od tega je 325.000 hospitalizacij in 5.000 smrti. Od teh 76 milijonov obolenj jih je 13.000 povzročila zelenjava in to se nanaša na 16-letno obdobje. Če zberemo vsa živila, ki so na seznamu desetih najnevarnejših živil, so le-ta povzročila okrog 50.000 obolenj v 16 letih.
Kdo pa je povzročil preostalih 75,95 milijonov obolenj?
Predvsem govedina, perutninsko meso in svinjina, seveda!!! Živila, ki žal manjkajo na seznamu Top 10! Mesni izdelki povzročijo 1500-krat več obolenj kakor omenjena »nevarna« živila. Vaše možnosti, da zbolite zaradi solate, sladoleda ali krompirja, so neznatne, če jih primerjamo s tem, kako hitro vas v težave spravi uživanje mesa.
Seveda zastrupljeni pridelki obstajajo in lahko končajo na vašem krožniku, čeprav ni zelo verjetno. Največ boste za svoje zdravje naredili, če se začnete izogibati govedini, svinjini ali perutninskemu mesu in gojite svojo zelenjavo. Bolje je uživati svežo zelenjavo kot pa že narezano in pakirano. Skrbno umijte vsak pridelek in hranite pokvarljiva živila na ustrezni temperaturi, dobro prekuhajte jajca in imejte pri roki sredstvo za razstrupljanje prebavnega trakta, da se lahko čimprej prečistite v primeru zastrupitve. Danes v Ameriki, jutri pri nas.
Vir: Jon Barron, "The Baseline of Health Foundation" www.JonBarron.org
Prihodnjič: Zakaj sem postal vegetarijanec?