Stari Egipčani so prvega ustanovitelja njihove kulture, ki je bil bolj podoben človeškemu kot božanskemu bitju, imenovali Menes. Hkrati s tem se je rodila tudi človeška zmožnost za napako, ker od takrat naprej so se ljudje morali zanašati na inštrument v njih, na svoje možgane. Stari prebivalci Orienta so pod tem vplivom dali ime človeškemu bitju kot mislecu in imenovali prvega nosilca človeškega mišljenja Manu. Grki so imenovali prvega, ki je razvil principe človeške misli Minos, s katerim je povezana legenda o labirintih. Dejstvo, da človeško bitje lahko pade v zmoto, je bilo simbolizirano z labirintom. Prvi labirinti so bili narejeni v času, ko se je bog umaknil od človeških bitij. To so seveda podobe možganskih zavojev, v katerih se misleci lahko izgubijo. V času Minosa so ljudje zaznavali, da so se postopoma oddaljili od direktnega vpliva in vodstva bogov in da razvijajo novo obliko vodenja, kjer Jaz izkuša vpliv višjih duhovnih svetov.
Če povzamemo: poleg predhodnikov človeške rase, ki so zaključili svojo človeško stopnjo v Lunarni fazi in so postali angeli, so še druga bitja, ki v tistem času niso zaključila svojega razvoja. Medtem ko so angelska ali dajanska bitja napredovala en nivo višje od našega v trenutku, ko se je začela človeška evolucija na Zemlji, pa druga bitja niso zaključila svoje človeške evolucije na stari Luni, kot je to uspelo višjim kategorijam luciferskih bitij, in so tako ostala na nek način nepopolna.
Ko so bili vzpostavljeni zemeljski pogoji na našem planetu, prva človeška bitja na njem niso bila sama. Sprejemala so navdih od božanskih duhovnih bitij. Brez njihove inspiracije se ta zgodnja človeška bitja, kot otrok brez vodstva, ne bi bila sposobna razvijati. Tako so bila bitja, ki so zaključila svojo evolucijo na stari Luni, posredno prisotna z njimi na Zemlji. Med temi angelskimi bitji in človeštvom, ki je bilo še v povojih, so živela bitja, ki niso zaključila svoje evolucije na stari Luni. Ta bitja so bila seveda na višji stopnji od nas, saj bi lahko postala angeli v trajanju obdobja stare Lune. Ker niso dosegla polne zrelosti, so tako ostala pod angeli, vendar so še vedno veliko superiornejša od človeških bitij glede na tipične človeške lastnosti. Ta bitja, ki so vmes med nami in med angelskimi bitji, zasedajo najnižji nivo kraljestva luciferskih duhov oziroma bitij.
Kaj hitro lahko dobimo zelo napačno predstavo o teh bitjih. Vprašamo se lahko, zakaj so božanski duhovi, vladarji dobrega, dovolili takim bitjem, da zaostanejo, in tako omogočili, da luciferski princip vstopi med človeštvo. Kljub možnosti, da bodo dobri bogovi zagotovo vse obrnili v dobro, se to vprašanje zastavlja samo od sebe. Drugo nerazumevanje se pojavi, če privzamemo ta bitja kot zla. Kdor misli, da so ta bitja zla, jih ne razume pravilno, ker kljub temu, da v človeški evoluciji predstavljajo vir zla, sploh niso zli. Bolje rečeno, samo bivajo na sredi med nami in nadčloveškimi bitji. Na nek način so ta bitja res popolnejša od nas. Dosegla so že visoko stopnjo mojstrstva v zmožnostih, ki jih moramo mi še pridobiti. Za razliko od angelskih predhodnikov naše rase se ta luciferska bitja, ker niso zaključila svoje človeške evolucije in se niso dokončno razvila na stari Luni, še vedno lahko inkarnirajo v človeških telesih v času trajanja evolucije na Zemlji. Angeli kot veliki navdihovalci človeštva, na katere so se stari Egipčani še zanašali, se ne morejo pojaviti v človeških telesih, ampak se nam lahko razkrivajo le posredno preko človeških bitij.
V davni preteklosti torej so poleg človeških bitij in angelov obstajala še bitja, ki niso bila ne človeška ne angelska, lahko pa so se inkarnirala v človeških telesih. V času civilizacij Lemurije in Atlantide je bilo precejšnje število posameznikov, ki so nosili kot svoje najgloblje jedro v sebi taka ‘zakasnjena’ angelska bitja.V tistih obdobjih so običajna človeška bitja, ki naj bi se skozi zaporedne inkarnacije razvila do ustreznega nivoja človeškega ideala, sobivala s temi bitji, ki so na zunaj izgledala kot običajni ljudje. Ta luciferska bitja so se morala odeti v človeško telo, ker zemeljski pogoji zahtevajo fizično telo. Še posebej v davnini torej je človeštvo živelo skupaj s temi drugimi bitji, ki pripadajo najnižjemu nivoju luciferskih bitij.
Medtem ko angeli delujejo na človeški kulturi preko človeških posameznikov, se luciferska bitja inkarnirajo in najdejo možnosti za delovanje na različnih mestih. Legende starih ljudstev pogosto govorijo o velikih osebah, ki so osnovala človeške civilizacije in kulture v različnih delih sveta. To so bila luciferska bitja v človeških telesih. Napačno bi bilo privzeti, da so zaradi takih posameznikov vsa inkarnirana luciferska bitja slaba in zla. V resnici je človeška kultura prejela brezštevilne blagoslove od takih bitij. (Nadaljevanje čez tri dni.)