NEKOČ JE V NEKI PEKARNI ŽIVELA FRANCOSKA ŠTRUCA. BALA SE JE, DA JE NE BO NIHČE KUPIL. A KO JE IZVEDELA, DA TISTI, KI TE KUPI, TE TUDI POJE, NI VEČ HOTELA STRAN. FRANCOSKA ŠTRUCA NI HOTELA,DA JO KDO POJE. NJENO DOMOVANJE V PEKARNI JI JE BILO ZELO VŠEČ. NI GA HOTELA ZAPUSTITI. ŽIVELA JE NA POLICI Z DOBRIM RAZGLEDOM NA PEKARNO. ZRAVEN NJE SO STANOVALI BRATJE ROGLJIČKI. VELIKOKRAT SE JE POSKUŠALA POGOVARJATI Z NJIMI, AMPAK JI NISO IMELI NIČ PAMETNEGA ZA POVEDATI. ENO POLICO NAD NJO SO ŽIVELI POLNOZRNATI HLEBČKI. TI SO VEDNO HOTELI PRIPOVEDOVATI SVOJE ZGODBE IZ PEČICE, KAKO JE BILO V PEKAČU IN KAKO JE BILO,KO SO BILI ŠE TESTO. FRANCOSKI ŠTRUCI SO SE ZDELI DOLGOČASNI. POD NJENO POLICO SO ŽIVELE ŽEMLJE. BILE SO STRAŠNO LENE. NIKOLI SE JIM NI DALO POGOVARJATI. SPALE SO IN ČAKALE, DA JIH KDO KUPI IN JIH POJE. POD ŽEMLJAMI JE BIL VELIK BEL HLEBEC. ŽE VELIKO ČASA JE BIL V PEKARNI. ZATO JE VEDEL VSE, KAR SE JE KDAJ ZGODILO V PEKARNI. ZRAVEN HLEBCA SO BILE SIROVE ŠTRUČKE. VEDNO SO SE IGRALE, DA BEŽIJO PRED NEKOM, KI JIH HOČE POJESTI. VELIKOKRAT SO SE NALOMILE NA KOŠČKE IN JIH JE POJEDEL PEK. POD SIROVIMI ŠTRUČKAMI SO BILI TOASTI ,KI SO BILI SRAMEŽLJIVI IN ZRAVEN TOASTOV SO BILI KROFI. KROFOV JE VEDNO NAJPREJ ZMANJKALO. KROFI SO BILI VEDNO NAJBOLJOKUSNI VSEM. BILI SO LEPI Z MRVICAMI IN GLAZURO, VANILIJO, MARMELADO, ČOKOLADO... KROFI SO BILI FRANCOSKI ŠTRUCI NAJBOLJ VŠEČ. NEKOČ JE PRIŠEL DAN,KO JE NEK GOSPOD LE KUPIL FRANCOSKO ŠTRUCO. FRANCOSKA ŠTRUCA SE JE TRESLA OD STRAHU. A ,KO JE IZVEDELA, DA BI SPLESNELA, ČE JE NE BI NIHČE POJEDEL, JE BILA ZADOVOLJNA.
