Na začetku dvajsetega stoletja je Sigmund Freud razburkal svetovno javnost z utemeljitvijo psihoanalize. Nov pristop k zdravljenju duševnih motenj je javnosti predstavil v treh pomembnih delih, ki so dramatično vplivala na takrat uveljavljene prakse s področja psihologije. Freudovo prvo epohalno delo nosi naslov Interpretacija sanj (1900), sledili sta še Psihopatologija vsakdanjega življenja (1901) in Tri razprave o teoriji seksualnosti (1905). Ker je Freudova teorija o razvoju človeške osebnosti temeljila predvsem na seksualnosti, je sprožila številne polemike, celo posmeh v laični javnosti. Kolegi iz stroke pa so Freudu očitali pomanjkanje znanstvenih dokazov, s katerimi bi empirično in znanstveno dokazal svoja spoznanja. Najostrejši kritiki psihoanalize, ki so Freuda poznali in se skupaj z njim gibali v akademskih krogih, so mu na tihem očitali, da je njegovo monumentalno življenjsko delo le plod blodenj, ki jih je doživel pod vplivom uživanja kokaina.
Prav zares je leta 1884 izšla razprava z naslovom O koki, v kateri Freud hvali učinke kokaina in ga priporoča kot zdravilo za zdravljenje depresije in impotence pri moških, hkrati pa je mnenja, da bi s kokainom lahko uspešno zdravili odvisnike od morfija.
Staroselci v južni Ameriki so liste rastline z botaničnim imenom Erythroxylon coca žvečili vsaj tisoč let, preden so se z učinki te zeli seznanili španski kolonizatorji. Ti so pridelavo koke legalizirali in obdavčili. Nemški kemik Friedrich Gaedcke je leta 1855 iz lističev koke prvič delno sintetiziral alkaloid, ki ga je takrat poimenoval eritroksilin. Na novo odkriti alkaloid je pritegnil pozornost evropskih zdravnikov. Italijanski zdravnik Paolo Mantegazza se je leta 1859 razpisal o uživanju koke med staroselci v Južni Ameriki in o domnevnih zdravilnih učinkih te rastline. Drug Italijan, Angelo Mariani, je pod blagovno znamko Vin Mariani leta 1863 začel tržiti vino z dodatkom ekstrakta iz kokinih listov. Originalni recept še zmeraj izjemno priljubljene brezalkoholne pijače, Coca-Cole, ki jo je na tržišče leta 1886 poslal Američan John Styth Pemberton, je navajal ekstrakt iz listov koke kot eno izmed glavnih sestavin te osvežilne pijače, ki naj bi pozdravila glavobol. Originalni recept za izdelavo Coca-Cole so leta 1906 spremenili zaradi ameriškega zakona, ki je kokain uvrstil na seznam prepovedanih drog. V obliki praška, ki naj bi zdravil kašelj, je osebni zdravnik za časa njene vladavine kokain predpisoval celo angleški kraljici Viktoriji.
Preden je Sigmund Freud razvil teorijo o psihoseksualnem razvoju posameznika, se je posvečal jeguljam in njihovemu razmnoževalnemu ciklusu, ki je bil takrat še zavit v skrivnost. Po svoji doktorski dizertaciji z naslovom O hrbtenjači pri ribah nižjih vrst iz leta 1881 ga je zanimanje za ribe minilo. Iskal je nov izziv, s katerim bi naredil vtis na znanstveno srenjo, in tako je naletel na kokain. Med preučevanjem tega alkaloida se mu je porodila ideja, da bi se kokain morda obnesel kot lokalni anestetik. Navdušen nad potencialnim odkritjem je svojo tezo zaupal kolegu Karlu Kollerju, s katerim si je delil laboratorij. To pa je bila usodna napaka. Kmalu zatem se je Freud namreč odpravil na večtedenski dopust k svoji zaročenki, Koller pa je njegovo odsotnost izrabil in v tem času rezultate eksperimentov, ki so potrdili uporabnost kokaina kot lokalnega anestetika pri okulističnih operacijah, predložil Heidelberškemu oftalmološkemu združenju. Koller je kot znanstvenik doživel svetovni sloves, Freudovo vlogo pri tem odkritju pa je znanstvena srenja popolnoma prezrla.
Pravzaprav Freud s kokainom res ni imel sreče. Znan kot zagovornik uporabe kokaina v medicini, saj ga je priporočal prijateljem in predpisoval svojim pacientom, se je znašel na udaru kritik, ko je postalo jasno, da kokain povzroča hudo odvisnost.
Tudi sam je spremenil svoje mnenje o čudežnem prašku, k temu pa je pripomogla predvsem tragična usoda njegovega prijatelja Ernsta Fleischla von Marxowa. Ernst Fleischl von Marxow je med izvajanjem avtopsije staknil hudo bakterijsko okužbo, zaradi katere so mu morali amputirati palec. Zaradi operacije in kasnejših fantomskih bolečin na mestu amputiranega uda je postal hud odvisnik od morfija. Da bi mu pomagal in ga rešil odvisnosti, mu je prijatelj Freud predpisal kokain. S tem pa ni dosegel nič drugega kot to, da je von Marxow postal odvisen še od kokaina. Zahteval je vedno močnejše odmerke, sčasoma je začel halucinirati in fizično propadati. Umrl je v hudih mukah in prepričan, da se po njem plazijo bele strupenjače.
Ta izkušnja je Freuda odvrnila od nadaljnjega promoviranja nevarnega alkaloida. Vedno večje število odkritih odvisnikov od kokaina in vesti o škodljivosti te substance pa so nekoliko okrnili njegov ugled zdravnika. Leta 1885 je javno priznal svojo zmoto v razpravi Opažanja o naraščajoči potrebi po in strahom pred kokainom.
Kot uveljavljen avstrijski psihoterapevt židovskega rodu je bil Freud leta 1938 pred nacisti primoran zbežati z Dunaja. Zatočišče je našel v Veliki Britaniji, vendar pa so mu bili dnevi v izgnanstvu šteti. Že leta 1923 je ugledni psihoanalitik v svojih ustih zatipal novotvorbo. Izkazalo se je, da je maligna, toda njegovi kolegi zdravniki so mu žalostno resnico dolgo časa prikrivali. Freud je prestal več operacij, vendar je zaradi strahu pred odvisnostjo od morfija, ki je na grozovit način ugonobila njegovega prijatelja, odklanjal vsa sredstva za lajšanje bolečin. Izčrpan od boja z boleznijo je leta 1938 dokončno klonil. Da bi se rešil strašnih bolečin, je zaprosil svojega zdravnika in prijatelja Maxa Schura za usoden odmerek morfija. Schur ni pozabil na obljubo, ki jo je nekoč dal Freudu. Svojemu pacientu in prijatelju je brez oklevanja izpolnil poslednjo željo.
Viri:
http://www.focus.de/wissen/wissenschaft/psychologie/tid-15592/siegmund-freud-freud-als-drogen-guru_aid_437919.html (16. 2. 2011)
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042289558 (16. 2. 2011)
http://en.wikipedia.org/wiki/Cocain (16. 2. 2011)
http://www.drogenring.org/coca/kokahist.htm (16. 2. 2011)
http://en.wikipedia.org/wiki/Sigmund_Freud (16. 2. 2011)
http://www.dailymail.co.uk/news/article-1241775/Every-British-bank-note-contaminated-cocaine-weeks-entering-circulation.html (16. 2. 2011)
