Tokraten potopis ni ravno potopis, ampak bolj poročilo. Tudi mesto dogajanja tokrat ni Kitajska, ampak Hannover, kjer se trenutno mudim.
V nedeljo 21. junija na prvi poletni dan se je v Hannovru odvijal tokrat drugi glasbeni festival Fête de la Musique. Vreme nam na začetku ni bilo ravno naklonjeno. Lilo je kot iz škafa, temperature pa so tudi bile bolj tipične za pomlad kot pa za prvi poletni dan. V popoldanskih urah pa se je na srečo nekoliko izboljšalo in smo bili deležni celo malo sonca. Kljub temu se je na štiredesetih odrih (prizoriščih) po središču mesta zvrstilo več kot 1500 glasbenikov, kar je skoraj dvakrat več kot lani. Vse se je začelo 21. junija 1982 v Parizu in danes festival na najdaljši dan prirejajo v več kot štiristotih mestih na vseh celinah.
„Izvajajte samo glasbo“ je vodilo tega festivala strpnosti in odprtosti. Vsi koncerti so zastonj, glasbeniki pa prejmejo za plačilo simbolen en cent ne glede na to, ali so v San Franciscu ali Sydneyu, New Yorku, Rimu, Berlinu ali Hannovru. V središče so postavljeni ljudje in glasba.
Hannover je v nedeljo zaživel ob obisku 180.000 ljudi, ki jih je zabaval od dvanajstih dopoldne do desetih zvečer. Program je potekal na odrih, podestih, ulicah in trgih, v galerijah in pasažah, v cerkvah in muzejih. Zadoščeno je bilo okusu vseh poslušalcev. Glasbeniki so izvajali vse od klasične glasbe (violinski, klavirski koncerti), pihalnih orkestrov, zborovskega petja, jazza, gospela, hard rocka in metala, countryja, popa, hip-hopa, reggaeja, skaja do elektronske glasbe z raznimi DJ-ji. Poskrbeli pa so tudi za otroke, ki so imeli oder zase.
Festivala so se med drugim udeležili tudi tuji izvajalci iz Kanade, Gane, Albanije, Brazilije, Avstralije, Turčije in seveda Francije, od koder festival izvira. V dopoldanskih in popoldanskih urah so nastopali večinoma mladi in še neizkušeni glasbeniki. V večernih urah pa so na vrsto prišli tudi profesionalci. Pred Tržno cerkvijo v starem mestnem jedru je stal glavni oder, kjer je potekala tudi zaključna prireditev. Ob dvajseti uri jo je otvoril jazzist Lutz Krajenski z Big Bendom in prijatelji (pevko Nathalie Dorra in pevcem Kenom Norrisom, ki je med občinstvom izzval veliko smeha s pripombo, da je res vesel, da nastopa v Hamburgu). Večer je nadaljeval, po mnenju mnogih, najboljši evropski raper Spax (iz Nemčije), ki je nastopil skupaj z DJ Wizzom. Za njim je na oder stopil Nené Vasquez in la Banda de la Mambo. Vasquez je dobitnik grammyja za najboljšo latinskoameriško glasbo in je med drugim sodeloval tudi s Shakiro. Za konec pa je nastopila še skupina Tanner z Jean-Michelom Tourettom, ki je tokrat naredil izjemo in je nastopil kot kitarist, drugače pa je producent te skupine. Tako se je večer zaključil prav prijetno in bila sem že kar vesela, da se lahko po enajstih urah hoje in stanja končno malo usedem.
Mislim, da ideja festivala ni slaba, ker daje možnost tudi mladim glasbenikom na začetku ustvarjalske poti. Sporočilo festivala je prav tako jasno (strpnost do drugih in odprtost), zato bi se morala tej tradiciji priključiti tudi Slovenija s Fête de la Musique v prestolnici.
