Ida Zupan: Goba Roba

0
51

Irena Ida Katarina Zupan, 11 let, se predstavlja z novo zgodbo GOBA ROBA.

 

V nekem velikem gozdu, je raslo veliko gob, vendar nihče jih ni nabiral.  Gozd se jim je zdel preveč temen in zaraščen, zato so šli raje nabirat drugam.  Ena izmed gob je bila najredkejša goba na svetu.  Nihče ni vedel, da raste v prav tem zanikrnem strašljivem gozdu. Ta zelo redka goba je bila goba robovska kraljevska gobovska gobna. Vendar prijateljice gobe so jo klicale kar goba Roba. In goba Roba se je navadila na to ime.  Goba Roba je bila zelo zelo zelo zelo lepa goba. Imela je svetleče čisto belo gobje steblo, spodaj je bila zlatorjave barve, klobuk pa je imela živo živo rdeč. Tako rdeč, da ko si jo zagledal, si pomislil na najbolj zrelo jagodo ali najbolj rdeče jabolko na celem svetu. Tako rdeč klobuk, da je bila barva tako zelo lepa, da bi si mislili, da ni naravna. Vse druge gobe so jo občudovale. Nekega sončnega dne, pa je v ta temni gozd le nekdo prišel. Bil je sprehajalec psa. Imel je zelo ljubkega psa. In kar je bilo gobi Robi pri tem psu najbolj všeč, da je imel tako živo rdečo ovratnico, kot ona živo rdeč klobuk.
Pes je zavohal gobe. Iz zemlje je potegnil dva jurčka in ju prinesel lastniku. Nato ga ni bilo več videti. Spet drugi dan, je sprehajalec še enkrat pripeljal psa. Takrat, je pes že na daleč zagledal gobo. Ker drugih gob ni bilo več. Takoj se je spoprijatelil z gobo Robo. Zdaj je imela goba Roba pasjo družbo. In niti eno stotinko ali tretjino stotinke ji ni bilo dolgčas.
Jesenski čas