Zdravstven pismen človek se zaveda, kako pomembna je preventiva, zato se udeležuje preventivnih presejalnih programov in se izogiba dejavnikom tveganja. Če zboli, se dobro znajde v zdravstvenem sistemu ter se prepriča, da pravilno razume navodila za zdravljenje, zaradi česar hitreje okreva. Posledično ohranja trdno zdravje vse tja do pozne starosti.
Na drugi strani je nezadostna zdravstvena pismenost povezana s slabšimi zdravstvenimi izidi; taki ljudje zdravniško pomoč le redko poiščejo pravočasno, manj so zadovoljni z zdravstvenimi storitvami, delajo napake pri jemanju zdravil, pogosteje prihajajo na zdravniške preglede, večkrat so hospitalizirani. Slaba zdravstvena pismenost je povezana tudi s slabšim obvladovanjem kronične bolezni, prezgodnjim umiranjem in nasploh s slabšo kakovostjo življenja.
Z zdravstveno pismenostjo je povezan še pomemben vidik, ki zadeva vse nas, in sicer poraba denarja za zdravstveno oskrbo. Posledice pomanjkljive zdravstvene pismenosti dodatno obremenjujejo zdravstveno blagajno in vodijo v nepotrebno zapravljanje dragocenih virov. Racionalnejša poraba denarja bi omogočila krajše čakalne dobe, več denarja bi bilo na voljo tudi za najzahtevnejše posege in najsodobnejša zdravila. Vse to bi prej in laže dosegli z izboljšanjem zdravstvene pismenosti državljank in državljanov Slovenije.
Slovenci smo v evropskem povprečju
Prav to je eno od temeljnih poslanstev novoustanovljenega Zavoda za boljše življenje v Sloveniji Viva. Zavod Viva je raziskavo izvedel v sklopu projekta zdravstvene pismenosti, raziskavo pa je omogočila družba MSD Slovenija, ki je tudi pokrovitelj projekta, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Da bi ljudem kar najbolj pomagali izboljšati zdravstveno pismenost, smo o tem najprej opravili javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da smo v Sloveniji tozadevno v evropskem povprečju. Zadovoljivo stopnjo zdravstvene pismenosti je izkazalo dobrih 63 odstotkov sodelujočih v raziskavi, kar pomeni, da jih je dobra tretjina pomanjkljivo zdravstveno pismenih.
V raziskavi je sodelovalo 445 anketirancev, od tega je polovica žensk in polovica moških. Največ anketirancev (42 %) je bilo iz starostne skupine od 31 do 50 let, ki jim sledijo starejši od 51 let (35 %), mladih do 30 let pa je bilo 23 %. Največ anketirancev je imelo dokončano poklicno ali srednjo šolo (58 %), osnovno šolo 22 %, magisterij ali doktorat (10 %), najmanj pa je bilo anketirancev z dokončano višjo ali visoko šolo (9 %). Največ anketirancev (30 %) je bilo iz Osrednjeslovenske regije, ki ji sledijo Podravska regija (15 %), Obalno-kraška regija (10 %) in Savinjska regija (9 %). Najmanj anketirancev je bilo iz Zasavske regije in Notranjsko-kraške regije (2 %).
Tokrat predstavljamo glavne ugotovitve raziskave, v naslednjih člankih pa ne zamudite podrobnejše predstavitve najzanimivejših izsledkov, skupaj s predlogi in z uporabnimi nasveti, kako lahko izboljšate svojo zdravstveno pismenost.
Presenetljive ugotovitve
V raziskavi smo ljudi spraševali, kako zahtevna se jim zdita razumevanje in uporaba zdravstvenih informacij, od pogovora z zdravnikom in branja navodil za uporabo zdravil do uporabe zdravstvenih storitev, odgovore pa smo razvrstili od zelo preprosto do zelo težko. Nekateri izsledki so bili pričakovani, kopica drugih pa je bilo docela presenetljivih.
Še najbolj nemara ta, kako dobro so sodelujoči ocenili svojo zdravstveno pismenost. Rezultati so pokazali, da ljudje najlažje od vsega najdejo podatke o tem, kako se lotiti nezdravih navad, kot so kajenje, nezadostna telesna dejavnost in pretirano pitje alkohola. Tovrstnih informacij je torej dovolj, vendar podatki o deležu ljudi s čezmerno težo, kadilcev in količini popitega alkohola kažejo, da razširjenost in dostopnost teh podatkov ne zadostujeta. Vemo torej dovolj, očitno pa nam manjka orodij in spodbud, da bi na osnovi tega znanja tudi dejavno ukrepali.
Razumevanje deklaracij in navodil za uporabi zdravil
Največ težav imajo ljudje z razumevanjem deklaracijah na prehranskih izdelkov, saj je tako odgovorilo največ anketirancev (41 %), samo 37 odstotkom pa se zdijo razumljive. Nadvse zanimiv je izsledek, da se razumevanje prehranskih deklaracij zdi anketirancem z osnovnošolsko izobrazbo v povprečju preprosteje kot tistim v drugih izobrazbenih kategorijah. Čeprav niso nič preprostejša, pa so ljudje poročali, da imajo znatno manj težav z razumevanjem navodil za uporabo zdravil, saj je kar 72 odstotkov anketirancev odgovorilo, da so zlahka razumljiva. Še najlaže se to se zdi mlajšim in anketirancem iz Zasavske regije, najteže pa starejšim in anketirancem iz Osrednjeslovenske regije.
Težko presojamo informacije v medijih
Kot težavno nalogo so anketiranci izpostavili presojanje zanesljivosti zdravstvenih informacij v medijih. Več kot polovica anketirancev namreč meni, da je to težko, najteže starejšim in tistim s srednjo izobrazbo, samo dobri tretjini se je to zdelo preprosto (34 %). Zanimivo je tudi, da je bilo med tistimi, ki se jim to zdi težko, veliko več žensk kot moških. Ker ženske predstavljajo večinski delež bralstva, ta izsledek odpira vprašanje o verodostojnosti – tako medija kot tudi avtorja.
Težave pri zamenjavi ali iskanju zdravnika
Precej težav imajo ljudje z zamenjavo izbranega zdravnika in izbiro ustreznega specialista. To se je zdelo preprosto samo 35 odstotkom vprašanih, na to vprašanje pa ni vedelo odgovora kar 18 odstotkov anketirancev. Zamenjati zdravnika se zdi znatno lažje moškim kot ženskam. Starejši ko so anketiranci, več težav imajo z zamenjavo zdravnika. Z izjemo tistih s poklicno ali srednjo šolo so anketiranci v vseh drugih izobrazbenih skupinah poročali, da je to težavna naloga.
Težko do informacij o zdravstvenem stanju bližnjih
Naslednje težavno področje je pridobivanje informacij o zdravstvenem stanju svojih bližnjih. Da je to preprosto, namreč meni le 44 odstotkov sodelujočih. Moškim in tistim z nižjo izobrazbo se to zdi enostavneje kot ženskam, zlasti starejši in višje izobraženi pa so pogosteje poročali, da se jim to zdi težko.
Preprosto je sodelovati v pogovoru z zdravnikom
Velika večina sodelujočih je odgovorila, da je preprosto ukrepati v primeru nujne medicinske pomoči, kar je bržkone pričakovano. Presenetljivo visok pa je delež tistih, ki so odgovorili, da je preprosto sodelovati v pogovoru z zdravnikom (66 %). To se zdi najlaže moškim in tistim z najnižjo izobrazbo, zahtevnejše pa se zdi ženskam in tistim z najvišjo stopnjo izobrazbe.
Kaj pa razlike med spoloma, v starosti in izobrazbi?
Raziskava je pokazala precejšnje razlike med spoloma pri presoji lastne zdravstvene pismenosti. Ženske so bile precej bolj samokritične, saj so pri večini odgovorov ocenile, da imajo več težav kot moški, zlasti pri presoji prednosti in slabosti različnih možnosti zdravljenja.
Kako pa je zdravstvena pismenost povezana s starostjo? Anketirance smo razdelili v tri skupine, in sicer od 18 do 30, od 31 do 50 in od 51 do 70 let. Najmlajši imajo najmanj težav z razumevanjem navodil za uporabo zdravil, najteže pa se jim je odločiti, kako se zavarovati pred boleznimi in ugotoviti, kdo nadomešča njihovega izbranega zdravnika. Tisti v srednjih letih najlaže poiščejo podatke o tem, kako preprečiti dejavnike tveganja, na drugi strani pa teže najdejo informacije o ohranjanju zdravja na delovnem mestu. Tisti v najstarejši starostni skupini so v presenetljivo visokem odstotku poročali, da dobro razumejo zdravnika, ko govori o njihovem stanju in o možnostih zdravljenja, poleg tega dobro razumejo navodila o jemanju zdravil. Kot najtežjo nalogo so poudarili iskanje podatkov o tem, kako se spopadati s psihičnimi težavami, kot je denimo stres.
Izobrazba ni vplivala na oceno težavnosti presoje, katerega specialista potrebujejo, kako se zavarovati pred boleznimi in kako zamenjati izbranega zdravnika. Z izjemo najviše izobraženih se vsem drugim zdi najenostavneje ukrepati v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči. Tistim z osnovno šolo se v največji meri zdi enostavno sodelovati v pogovoru z zdravnikom, med tistimi, ki razumejo, zakaj potrebujejo cepljenje, pa je največ takih z najvišjo izobrazbo.
Razumemo medicinske izraze?
V raziskavi smo preverjali tudi razumevanje nekaterih najpogostejših izrazov, pri katerih smo ponudili tri odgovore. Izraz peroralno je 79 odstotkov anketirancev pravilno razumelo kot "skozi usta"; najpogosteje so pravilno odgovorili najmlajši in tisti z najvišjo izobrazbo. Prav toliko jih je izraz degeneracija pravilno razložilo kot obrabo ali okvaro, medtem ko je izraz incidenca, število novih primerov bolezni na 100.000 prebivalcev, poznala le dobra polovica (54 %).
Da inkubacijska doba pomeni čas od okužbe do nastopa bolezenskih znakov je vedelo 60 odstotkov anketirancev, največ tistih iz srednje starostne skupine, delež pravilnih odgovorov pa se je večal s stopnjo izobrazbe. Najmanj je bil anketirancem znan pomen izraza travma, saj ga je kot živčni zlom napačno razložilo kar 56 odstotkov, medtem ko jih je le 39 odstotkov vedelo, da gre za poškodbo.
Za opolnomočenje posameznika in bolj zdravo družbo
Zdravstvena pismenost je eden od glavnih vzvodov promocije zdravja, ki zasleduje cilj tako imenovanega opolnomočenja uporabnika zdravstvenega sistema. To pomeni dejavno vključevanje v potek zdravstvenih strategij, čeprav je v resnici veliko več kot zgolj to. Gre za motivacijo, samozavest, kritično presojo, samodisciplino in angažiranost, vse to pa so lastnosti, ki jih je težko objektivno izmeriti, pa tudi izredno težko spodbujati. Pot do tega cilja torej vodi prek večje dostopnosti informacij, zlasti pa razvoja orodij, ki bodo olajšala njihovo razumevanje, presojo in uporabo, spodbujala dejavno ocenjevanje gradiva o specifičnih tematikah ter krepila samostojnosti pri sprejemanju odločitev, ko gre za lastno zdravje. Le takšna zdravstvena pismenost vodi do pravega opolnomočenja posameznikov in posledično bolj zdrave družbe.
ZDRAVNIKE ČAKA ŠE VELIKO DELA
Piše: prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
V raziskavo, ki jo je izvedel Zavod Viva, je bilo vključenih dovolj prebivalcev, da je po opravljeni obdelavi zbranih podatkov mogoče sklepati o zdravstveni pismenosti v Sloveniji. Kljub dobro izpeljani raziskavi bo v prihodnje treba več pozornosti posvetiti pripadnikom manjšin in emigrantom ter starejšim od 65 let. Ne glede na to pa lahko že na podlagi dobljenih izsledkov omenjene raziskave kakovostno ovrednotimo trenutno stanje zdravstvene pismenosti prebivalstva.
Z zdravstveno pismenostjo imajo največje težave starejši
Omejeno in zmanjšano zdravstveno pismenost v tuji literaturi ugotavljajo pri starejših iskalcih zdravstvene pomoči, pri osebah z nižjo stopnjo izobrazbe in iz nižjega socialno-ekonomskega razreda ter pri tistih, ki ne pripadajo večinskemu prebivalstvu.
Iskanje podatkov o bolezni
Pokazalo se je, da več kot polovica anketiranih (62 %) meni, da je podatke o znakih in zdravljenju njihove bolezni lahko najti. Sledijo tisti (19 %), ki menijo, da je te podatke težko najti. Med tistimi, ki težje najdejo podatke o znakih in zdravljenju svoje bolezni, je več žensk kot moških, prav tako so več težav z iskanjem navajali tisti iz starostne skupine od 50 do 71 let in osebe z zgolj osnovnošolsko izobrazbo. Medtem ko se izsledki o povezanosti s starostjo in izobrazbo ujemajo s podatki iz tuje literature, je delež žensk, ki imajo težave, v primerjavi z moškimi razmeroma visok in presenetljiv. Razmišljanje o razlogih je le hipotetično: morda so ženske zaradi obremenitev na delovnem mestu in doma preprosto izgorele in nimajo več časa, da bi se dodatno izobraževale.
Ali razumemo zdravnike?
Razumevanje zdravnika, ki govori o zdravstvenem stanju in možnostih zdravljenja, je bilo naslednje torišče omenjene raziskave. Podatek, da 66 odstotkov anketirancev meni, da je enostavno razumeti zdravnika, le na prvi pogled deluje zadovoljivo. Če ga povežemo z ugotovitvijo, da kar 17 odstotkov anketirancev meni, da je zdravnika težko razumeti, bi se nad tem morali zamisliti. Največ tovrstnih težav se kaže v Koroški (39 %) in Notranjsko-kraški regiji (44 %). Čeprav posameznikov niso spraševali o vrsti specialista, ki ga težje razumejo, pa bi hipotetično lahko razmišljali v smeri, da so zdravniki teh dveh regij zaradi pomanjkanja kadra tako obremenjeni, da si ne morejo privoščiti daljših in razumljivejših razlag.
Čaka nas še veliko dela
Na splošno lahko ob prebiranju izsledkov raziskave o zdravstveni pismenosti Slovencev ugotovimo, da zdravnike in medije čaka še veliko dela. Očitno je, da pri udejanjanju preventivnih ukrepov nismo dovolj učinkoviti; treba bo doreči postopke pridobivanja drugega mnenja ter s tem seznaniti javnost; osredotočiti se bo treba na regije, ki čutijo velik primanjkljaj zdravnikov, in z vzpodbudami doseči, da se bodo zdravniki odločali za delo zunaj meja velikih zdravstvenih centrov. Mediji, v katerih so novice o zdravju in bolezni med najbolj branimi, si bodo v prihodnje morali prizadevati, da bi si s korektnimi in strokovno podkrepljenimi objavami pridobili zaupanje uporabnikov.
Upajmo, da nam bo vsaj delček zapisanega uspelo v teh kriznih časih tudi uresničiti.
Vir: www.viva.si
