V judovski kulturi ples ni bil posebno razvit, čeprav ga Sveto pismo opisuje. Kralj David je plesal ob skrinji zaveze, vendar pri drugih ni vzbujal navdušenja. Mojzes je nasprotoval plesu okoli zlatega teleta. Gotovo pa je, da so Judje poznali vlogo plesa iz časov suženjstva v Egiptu.
Drugih podatkov o plesu v Judeji ni. Šele pozneje, približno tisoč let pr. n. š., se je Judeja razvila v močno državo in je bogoslužje postalo spektakel z mnogimi duhovniki, leviti, ki so se delili na pevce in plesalce. Tudi gledališča niso poznali, dokler niso prevzeli oblasti Rimljani. Večkrat pa se omenja ples poklicnih plesalk ob gostijah, predvidevamo, da so bile trebušne plesalke.
Najbolj znani ples iz judovske zgodovine je slavni ples Salome. Salome je bila pastorka kralja Herodota in je bila zaljubljena v Janeza Krstnika. Ker pa ni podlegel njenim čarom, je pregovorila očima, da je obglavil Janeza, pred njim je zaplesala ples s sedmimi tančicami. Počasi je med plesom snemala s sebe tančico za tančico do zadnje, kralj ji je ustregel in ji na zlatem pladnju prinesel glavo Janeza Krstnika. V Judeji so uporabljali harfe, oboe, tolkala in rogove.
Kreta
Do leta 1900 nismo vedeli skoraj ničesar o Kreti in njeni kulturi. Leta 1920 je nemški arheolog Heinrich Schliemann pričel z izkopavanjem Miken in Troje. Homerjeva pesnitev Iliada ga je tako navdušila, da se je odločil za izkopavanje. Trideset let pozneje je Anglež Arthur Evans na Knososu na Kreti odkril palačo kralja Minosa.
Kreta je imela močne trgovske zveze zlasti z mesti na vzhodni obali Sredozemskega morja.
Kretska umetnost je večinoma posvetna. Prebivalci Krete so častili boginjo mater in nekakšen Olimp božanstev. Božanstvom niso postavljali svetišč, odmerjali so jim kakšne kotičke v palačah in pa svete jame.
Značilen prispevek kretske arhitekture so velikanske palače. Zidane palače segajo mogoče v dobo okoli leta 2000 pr. n. š., uporabljali so jih do l. 1750 ali 1700 pr. n. š., ko so se zaradi neznanega vzroka porušile. Palače so bile velike in zapletene, nastala je bajka o labirintu in Tezeju. Palače so imele različne prostore. Krečani so poznali veliko tehničnih izboljšav: odtočne kanale, vodovod in prezračevalne naprave.
V Knososu so velikanska stopnišča, postavljena eno proti drugemu v kotu, ustvarjata idealen prostor za gledališče na prostem, kjer so se kralj, ljudstvo in dvorjani udeleževali slovesnosti, verskih obredov in bikoborb. Prostori za zabavo so bili bogato okrašeni z zidnim slikarstvom (na presnem ometu z zelo živimi barvami in ostrimi kontrasti).
Značilno žensko oblačilo je sestavljeno iz krila in zgornjega dela; krilo ima zvonasto obliko in je sestavljeno iz več delov – volanov, kar tvori živahen vzorec. Krilo močno poudarja pas, razširja boke in sega do gležnjev. Gornji del obleke je sestavljen iz hrbtnega dela in rokavov, prsi pa ostajajo odkrite. Obliko jim daje visok pas na krilu. Ženske posvečajo veliko pozornost ličenju, pričeski in nakitu. Nakit se pojavlja na telesu, obleki in laseh.
Moško oblačilo je podobno egipčanskemu šentiju, vendar je drugače oblikovano in obdelano. Sprednji del je daljši, podaljša ga mreža z našitimi biseri. Šenti so pritrjevali z usnjenim pasom, ki je močno poudarjal linijo pasu. Lasje so dolgi in rahlo nakodrani.
