Kako se zaščiti pred senenim nahodom ali alergijo na cvetni prah

0
107

 

Pomlad je čas, ko se narava prebudi in oživi v cvetju in zelenju. Za marsikoga je to najlepši del leta, za tiste, ki trpijo za alergijo na cvetni prah, pa je lahko to obdobje zelo neprijetno. Preberite, kako lahko omilite težave, da bi lahko kar najbolj uživali tudi v cvetočih dneh.

Alergija na cvetni prah ali prehlad?

Če vas v pomladanskem času začnejo mučiti kihanje, voden izcedek, zamašen nos, draženje v grlu ter srbeče in pordele oči, včasih tudi glavobol, kašljanje, težko dihanje, razdražljivost in nespečnost, razmislite, kaj je vzrok vašega slabega počutja. Najprej izključite možnost navadnega prehlada, katerega simptomi so sicer podobni alergijskemu rinitisu, torej alergiji na cvetni prah ali senenemu nahodu, kot še imenujemo to alergijo, vendar med njima vendarle obstajajo razlike.

Pri prehladu so simptomi prisotni dva tedna ali manj, pri senenemu nahodu pa trajajo glede na to, kako dolgo smo izpostavljeni alergenom. Drugačna je tudi barva izcedka iz nosu – pri prehladu je rumenkasta, pri alergiji pa je izcedek prozoren in voden. Pri alergiji tudi ni povišane telesne temperature in bolečin v sklepih in mišicah, med tem ko so ti simptomi pri prehladu pogosti. Ali gre za alergijski rinitis, zdravnik potrdi z alergološkimi preiskavami (npr. vbodni test, krvni testi), ki pokažejo tudi, kateri alergen povzroča težave.

Najboljša preventiva

Najbolj osnoven pristop zdravljenja senenega nahoda je izogibanje izpostavljenosti alergenom v največji možni meri. Med najpogostejše alergene sodijo ambrozija, leska, jelša, topol, jesen, breza, platana, hrast, trave, trpotec, pravi kostanj in pelin. Zato se najprej informirajte o času cvetenja rastlin, katerih pelod povzroča vašo alergijo. V Sloveniji se začetek cvetnega obdobja začne že januarja, največ alergenih rastlin pa cveti aprila in maja, zato bodite takrat še posebej previdni. Ravnajte se po pelodnem koledarju in spremljajte pelodno napoved, ki daje podrobne dnevne informacije o koncentraciji pelodov v zraku. Biometeorološko napoved, ki vključuje te podatke, najdete na spletni strani Agencije RS za okolje arso.si v zavihku Vreme med Napovedmi in podatki.

Simptome lahko preprečite tudi z uporabo učinkovine kromoglicinske kisline v obliki nosnih in očesnih kapljic. Najboljše se obnese, če jih začnete uporabljati tirikrat na dan še pred začetkom sezone cvetenja. Ob redni uporabi do konca sezone cvetenja simptomov alergije na cvetni prah skorajda ne boste opazili.

Pelodom se lahko izognete na več načinov:

  • pri čiščenju uporabljajte vodne sesalnike,
  • iz stanovanja odstranite preproge in plišaste igrače,
  • po prihodu domov se takoj oprhajte, si umijte lase in preoblecite v sveže obleke,
  • če živite v mestu, ne prezračujte prostora proti večeru, če pa živite na podeželju, se prezračevanju izogibajte med 5. in 10. uro,
  • med vožnjo zapirajte avtomobilska okna,
  • perilo sušite v sušilnem stroju ali v notranjih prostorih,
  • hišne ljubljenčke po sprehodu vestno oprhajte,
  • med gibanjem v naravi zaščitite oči z očali.

 

Zdravljenje

Pri zdravljenju sezonskega alergijskega rinitisa se najpogosteje uporabljajo lokalni antihistaminiki v obliki sirupa in tablet, prvi so namenjeni otrokom, drugi pa odraslim. Antihistaminiki se običajno uporabljajo pri blažjih oblikah alergije. Pri težjih oblikah se dodatno uporabljajo antihistaminiki s sistemskim delovanje v obliki tablet in kapsul. Če vam pogosto teče iz nosu in/ali je zamašen, vam zdravnik lahko predpiše tudi kortikosteroidna pršila za nos (obstajajo tudi koritkosteroidi v obliki kapljic za oči in tablet), izrazito neprijetne simptome pa si lahko lajšate tudi z dekongestivnimi kapljicami, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Te kapljice lahko uporabljate samo nekaj dni, saj prekomerna uporaba vodi v kronične poškodbe nosne sluznice in celo odvisnost od izdelka.
Če ste alergični na največ tri alergene, je možna tudi terapija s hipersenzibilacijo, pri kateri v podkožje vbrizgajo alergen. Dozo nato v rednih časovnih presledkih postopoma povečujejo in tako ustvarijo imunološko toleranco, terapija pa traja relativno dolgo.

Pomoč iz lekarne

V lekarnah najdemo tudi druge izdelke, s katerimi si lahko lajšamo težave. Ena izmed njih je fiziološka raztopina v obliki pršila ali kapljic, lahko pa posežete tudi po oljnih pršilih, ki sluznico vlažijo in istočasno izpirajo alergene, hkrati pa si tako olajšate dihanje in umirite kihanje. Na voljo so tudi razpršila, ki v nosu ustvarjajo posebno plast, ki nase veže alergene ter tako ustavlja kihanje in izcedek iz nosu ter varujejo tudi pred srbenjem oči, pogosto pa celo preprečijo, da bi do alergijske reakcije sploh prišlo. Če vas zaradi senenega nahoda muči glavobol, si lahko pomagate tudi s protibolečinskimi zdravili. Pomagate si lahko tudi s pripravki, ki vsebujejo kvercetin, močan antioksidant, ki deluje preko imunskega sistema in zavira alergijske odzive.

Naravna pomoč

Pomembno je, da okrepite svoje telo in splošni imunski sistem s primerno hrano: uživajte dovolj vitamina C, maščobnih kislin omega 3 (nahaja se v oreščkih, lanenem olju, ribah), vitamina B5 (najdete ga v kvasu, rumenjakih) in vitamina E (viri so oreščki, olja) ter magnezija, kalcija in selena. Segajte po polnozrnatih živilih, rjavem ali divjem rižu, kašah, zeleni zelenjavi, jejte čičeriko in lečo. Alergijo na cvetni prah lahko blažite tudi na več naravnih načinov. Čim pogosteje si obraz splakujte s hladno vodo, oči pa spirajte z mlačnim čajem in na veke nanašajte gel aloje vere. Pripravite si lahko tudi obkladke iz kamiličnega in lipovega čaja. Poskusite lahko tudi s homeopatskimi zdravili, ajurvedo in akupunkturo, s katerimi dosegajo zelo dobre rezultate.

Kaj še dodatno poslabša alergijo na cvetni prah?

Alergije močneje izbruhnejo, ko smo podvrženi stresu, zato ga poskusite čim bolj omejiti. Izrednega pomena je tudi, da prenehate kaditi in se izogibate pasivnemu kajenju, ob stiku s cigaretnim dimom pa se doma takoj preoblecite in se oprhajte. Simptome senenega nahoda poslabšata tudi alkohol in pranje perila na prenizkih temperaturah. Negativno pa lahko vplivajo tudi klor (predvsem v zaprtih bazenih), ki draži oči in nos, in nekatere lončnice – orhideje, palme, fikusi in drevesa življenja.

Vir:

www.viva.si