„Kjer se nehajo besede, se začne glasba.”
Heinrich Heine
Izsledke mnogih raziskav, ki so ugotavljale vpliv glasbe oziroma igranja inštrumenta na razvoj inteligence, je pred kratkim potrdil obsežen raziskovalni projekt pod vodstvom Susan Hallam na Inštitutu za izobraževanje Univerze v Londonu. Raziskovalni projekt po naročilu vlade, ki se trudi spodbujati učenje igranja na inštrument pri otrocih, je potrdil, da ima učenje igranja na inštrument pozitiven vpliv na inteligenco, spomin in vedenje otrok.
Učenje igranja na inštrument naj bi celo povečalo levo polovico možganov, posledica tega pa naj bi bila za 20 odstotkov učinkovitejša sposobnost pomnjenja. Pri otrocih, ki so se učili igrati na inštrument, naj bi čez čas opazili, da se jim je inteligenčni količnik povišal za 7 točk, izboljšalo pa naj bi se tudi njihovo vedenje. Delo v manjših inštrumentalnih zasedbah naj bi od sodelujočih zahtevalo zaupanje, spoštovanje in kompromise, temu pa profesorica Hallam pripisuje boljši razvoj socialnih veščin pri otrocih.
Med učenjem igranja na inštrument se otroci začnejo zavedati razmerij; ena četrtinka na primer traja tako dolgo kot dve osminki, kar jim bo koristilo kasneje, ko bodo v šoli prvič slišali za ulomke. Dekodiranje simbolov, s katerimi je zapisana glasba, bo od njih zahtevalo boljšo vizualizacijo in transformacijo pojavov v čas in prostor. Poleg tega bo učenje igranja skladb na pamet urilo njihov spomin, vsakodnevne vaje pa smisel za disciplino in vztrajnost. Mnogi drugi znanstveniki opozarjajo še na dodatne koristi ukvarjanja z glasbo. Igranje na inštrument krepi koncentracijo, zahteva dekodiranje simbolov v natančne motorične vzorce, prepoznavanje vzorcev glasbe v posameznih časovnih intervalih pa tudi improvizacijo v okvirih pravil, ki glasbo definirajo.
Najdejo pa se tudi skeptiki, ki trdijo, da je sodelovanje pri pouku glasbe prej posledica, ne pa vzrok za višji inteligenčni količnik. Po tej teoriji naj bi otroke z boljšimi sposobnostmi učenje igranja na glasbeni inštrument pač bolj zanimalo.
Vendar pa je težko ugovarjati argumentu, da glasbena vzgoja pri otroku vzbudi zanimanje za glasbo in ga nauči ceniti jo tudi kasneje v življenju. Poslušanje glasbe pa je lahko tudi odličen način sprostitve.
Na spletu obstaja tudi odlična spletna stran za glasbene navdušence, ki bi radi poglobili svoje znanje o posameznih skladateljih ali pa svojim otrokom predstavili zven različnih inštrumentov oziroma zakonitosti posameznih glasbenih zvrsti: http://www.classiccat.net/index.htm. Na strani se najdejo povezave do raznovrstnih glasbenih datotek, vsebuje pa tudi abecedno kazalo najbolj priljubljenih skladateljev, razvrstitev glasbenih del glede na inštrument in po priljubljenosti pri uporabnikih strani.
Poslušanje klasične glasbe z otrokom je verjetno ena boljših motivacijskih tehnik, ko ga je treba prepričati, da je glasbena šola nekaj zabavnega in dobrega. Kajti čeprav so mnogi znanstveniki ugotovili, kako koristno je učenje igranja na inštrument za otroke, so se manj posvetili motivacijskim tehnikam, ki bi otroke pripravile do tega, da pri pouku v glasbeni šoli vztrajajo in ga tudi uspešno zaključijo, kar pa je najbrž predpogoj za vse blagodejne učinke učenja igranja na glasbeni inštrument.
Viri:
http://www.timesonline.co.uk/tol/news/science/living/article6829786.ece (30. 10. 2009)
http://www.parentingscience.com/music-and-intelligence.html (30. 10. 2009)
http://www.raisesmartkid.com/articles/the-effect-of-music-on-children-s-intelligence.html (30. 10. 2009)
http://www.classiccat.net/index.htm (30. 10. 2009)