Tiho, neslišno
padajo z neba
beli cvetovi;
že so jih polni
trudni vrtovi,
vanje oviti
mračni gozdovi
z njimi postlane
daljne poljane.
Tiho, neslišno
padajo z neba
beli cvetovi;
sredi poljane
s cvetjem odet
umira škrjanček,
bedni poet.
(Ženski svet, Trst, 1924, 1. ll, št. 10, str.270)
Antologija slovenskih pesnic 1, uredila Irena Novak Popov, Založba Tuma, 2007