Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Helena Šuklje; Bližina na recept
Beletrina, 2025
Helena Šuklje (1970) se je s kratkimi zgodbami in novelami že predstavila v tiskanih in spletnih literarnih revijah (Sodobnost, Literatura, AirBeletrina) pa tudi na Radiu Ars v oddajah Literarni nokturno in Izbrana proza. S svojimi deli se je večkrat uvrstila v ožji izbor na različnih literarnih natečajih, nekatera med njimi so bila tudi nagrajena. Po izobrazbi je magistra farmacije in dela na področju razvoja zdravil. Verjame, da je literatura presežna sila, jezik pa magijski medij, ki povezuje.
Bližina na recept je literarni prvenec, v katerem pisateljica Helena Šuklje v svojem tematsko razgibanem, jezikovno dovršenem in sporočilno obstojnem delu nudi bralcu nepozabno bralsko izkušnjo.
Zbirka dvanajstih kratkih zgodb s pomenljivim naslovom Bližina na recept sproža vrsto miselnih povezav – ali gre za paradoks, ironijo, nadzorovano odmerjanje ali redko dobrino? Če je nekaj »na recept«, najprej pomislimo na svet medicine in farmacije, kar je v marsikaterem pogledu upravičeno, saj slednjega avtorica odlično pozna in ga v delu knjige tudi izzivalno prikaže.
V Beležnici s pomočjo metafor in celo prave beležnice vstopimo v atmosfero zbirke: »Noč sva razpolovila, prerezala sva jo na dvoje, označila sva vzhodni in zahodni del, da bi se po urah s počasnimi objemi nanaglo razšla in se zbudila v sprano jutro, sama.« V zgodbi Desverzatinib se skozi polemičen partnerski odnos Jorga in Zarje, mehanizme farmacevtske korporacije, denarja in neželenih učinkov razkrije pogled na razvoj novega zdravila. V zgodbi Dvanajst je pariška podzemna železnica prizorišče srečanja med opernim pevcem in udeleženko znanstvenega kongresa. Kako se mlada arhitektka Dunja v zgodbi Maki sooči s stisko, v katero jo pahne zdravstveni sistem in kaj bi morala žrtvovati, da bi se rešila? Situacija, v katero se zaplete tudi kirurg Mirt in polbrat Fedja sproži težko etično dilemo, v kateri ključno vlogo odigra slika Mateja Sternena. V zgodbi Led spremljamo slikarko, ki se po srečanju z violinistom Leom, ujame v skrivnosti in usodne kroge zbliževanj. V zgodbi Popek se skozi ostro družbeno kritiko gradbinskega pohlepa izriše dinamičen odnos med slavnim arhitektom in njegovo prijateljico Manjo – šarmantni rožnodolski vili grozi brezobzirno rušenje in zamenjava z vilablokom. »… veš, da so to gradbeni špekulanti, briga jih življenje v Rožni dolini, za svoj vložek hočejo samo čim več gradbene površine. No, smisel vile vse od antičnih časov je hiša sredi zelenega vrta. Vilablok, prosim, kaj je to?!« V Opunciji Anja na Silbi išče mir po usodnih družinskih in partnerskih dogodkih pokovidnega časa. Tudi v Casanovi avtorica vzpostavi polemičen odnos in kritiko sodobnega časa – na skupščini delničarjev farmacevtskega koncerna ob Luzernskem jezeru, spremljamo usodo poslovneža, ki si načet od koronskih stisk pomaga z Ozempicom za hujšanje, to pa ima presenetljive posledice. Mladi par v zgodbi Apoksiomen obišče muzej antičnega kipa na Lošinju, nato pa ju posrka vrtinec zloslutnih dogodkov, pred katerimi sta popolnoma nemočna. »Nit se je zadrgnila in zavozlala, ničesar ni uspela sestaviti v odgovor. Zrla mu je v oči, v obraz…« V zgodbi Senca arhitektka na študijskem bivanju v Parizu išče pot za samostojno poklicno uresničitev. Zgodba Model skozi skrivnost črno-bele fotografije razkriva družinsko tragedijo, v Obeskih pa pisateljica izriše spominski mozaik na dedka in Pavčkovo misel: »Igor, prikolesari še kdaj med nas čez svojo ljubljeno Ljubljano.«.
Helena Šuklje se sooči z različnimi zgodbenimi situacijami in liki – arhitekti, slikarji, glasbeniki in pisatelji. Kompleksne odnose niansira s plastenjem intimnih, večkrat usodnih dogodkov in jih prikaže v nelinearni časovni perspektivi, pogosto tudi na ozadju aktualnega družbenega dogajanja, ki posrka protagoniste. Skozi njihov svet uzremo bližine kot pri branju v drobnem tisku in zaznavamo mikrokozmose interpretacij, tudi tisto, »kar se je neslišno selilo s sencami«. Tako avtorica tehta in razkriva medsebojna razmerja in napetosti, vprašanja kariere, etičnih dilem, odgovornosti, egoizma, posameznikove svobode, ambicije in strahu, pa tudi najbolj temeljno človeško hrepenenje po bližini, ki je pogosto ni mogoče uresničiti v realnosti, ampak lahko sublimira le v umetniški izraz, v nekaj univerzalnega: »Vse se razblini in skopni, poneha čez čas in se poleže, kot tulež vetra v noči…« (Javier Marias)
Spoštovani bralci, branje zbirke kratkih zgodb Helene Šuklje nam pričara čudovito in vznemirljivo bralsko izkušnjo.
Zbirka kratkih zgodb Bližina na recept je izšel pri založbi Beletrina.
