Maja Drolec; Mnenje o knjigi
Francesca Giannone; Poštarica
Hiša knjig, HKZ, 2024
Knjižni prvenec Francesce Giannone; Poštarica, ki ga je navdihnila zgodba avtoričine prababice Anne Allavene, je dobitnik nagrade Premio Bancarella 2023.
Zgodba v romanu Poštarica zajema obdobje od sredine tridesetih do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja v mestecu Lizzanello, junij 1934, v provinci Lecce, kjer življenje teče mirno in urejeno, živi nekaj tisoč prebivalcev. Razkriva skupnost, ki je navezana na lastne tradicije ter v kateri imajo moški in ženske natančno opredeljene vloge. Sem se junija 1934 po dolgih letih z ženo Anno in sinčkom Robertom vrne njihov someščan Carlo Greco. Anna, njegova žena, lepa kot rimska boginja, a žalostna (umrla jima je dojenčica) in zaskrbljena, ker ne ve, kakšno življenje jo čaka v tej pokrajini, ki ji je tako tuja.
Prebivalcem mesteca na jugu Italije ni lahko sprejeti prihoda »tujke«, ki prihaja iz Ligurije v severni Italiji, in medtem ko se njen mož Carlo z vso strastjo loti vinogradništva in vinarstva (pomaga mu don Ciccio, oče Carmele, s katero je imel Carlo nezakonskega sina Daniella, ona pa je uspešna šivilja, poročena s starejšim Nicolom Carlajem), se lepa in izobražena Anna znajde v provincialnem okolju, obkrožena z ljudmi, ki govorijo njej nerazumljivo narečje in kjer so edina zabava lokalni trači. Je ženska, ki je študirala, govori francosko, rada bere in vedno pove, kar misli. Edini, ki jo podpira, tudi kadar pri svojem možu ne najde razumevanja, je Antonio, njen svak, miren in na skrivaj zaljubljen vanjo že od prvega srečanja. V njem Anna najde zaupnika in zaveznika. Tako je tudi takrat, ko v mestu umre poštar in se Anna odloči prijaviti na njegovo delovno mesto. Ker je ženska, s tem sproži posmeh in nerazumevanje vseh, najbolj pa zameri možu, ki ji nazadnje zabrusi: »Nikoli te ne bodo izbrali.« V Lizzanellu nikakor ne more podreti zidu predsodkov in ljudje o njej vedno govorijo kot o “tujki”. Ko jo zaposlijo kot poštarico in se nato še spoprijatelji z Giovanno, ki jo imajo vsi za noro, so njihovi predsodki potrjeni.
Roman obravnava občutljiva in pomembna vprašanja, kot so splošna volilna pravica, boj delavcev in kmetov za zemljo, pa tudi družbeni položaj žensk v tistem času. Tako na primer prikaže takratno »neprimernost« nekaterih poklicev za ženske ali moške (Anna kot poštarica, Daniele kot oblikovalec oblačil), Anna je prva, ki je vzpostavila enakopraven odnos z možem, spodbujala je zbiranje podpisov za volilno pravico žensk, odprla prvi dom za ženske v stiski, dotakne se tudi vprašanja prvih hlač, ki jih že nosijo ženske v tako imenovanem naprednem svetu. Na straneh, ki dišijo po granatnem jabolku in mandljevem pecivu, spremljamo bralni izbor Anne in Antonia ter njune pogovore o knjigah ruskih, italijanskih, ameriških in drugih klasikov (Nikolaj Gogolj; Mrtve duše, Goethe; Izbirne sorodnosti, Gustav Flaubert; Vzgoja srca, Alberto Moravia; Rimljanka). Več kot dvajset let je bila Anna nevidna nit, ki je povezovala vse vaščane. Najprej peš, potem pa s kolesom je dostavljala pisma vojakov s fronte, razglednice izseljencev, sporočila skrivnih ljubimcev, odprla je hišo za ženske, kjer jih je izobraževala in jim nudila streho nad glavo. Carlo je umrl že zelo zgodaj, v oporoki je poravnal svoje grehe, saj je nezakonskemu sinu zapisal del vinske kleti in vinarne, a Anna je živela pošteno, čeprav je vedela za Antonijevo ljubezen, a on je poročen, in zdržala skrivnost do konca življenja, čeprav ga je ljubila bolj kot svojega moža…«Kako močno je lahko sovraštvo, ki vzame prostor ljubezni?«
Roman je tudi zgodba o družini Greco in njihovih someščanih, vsak od njih pa nosi v sebi skrivnosti in bolečino, ki se sčasoma razkrije bralcu, v ozadju pa začutimo vojna leta, ameriške sanje in trpljenje, ki ga povzročajo prepovedane ljubezni.
Annina zgodba je zgodba ženske, ki je hotela živeti lastno življenje brez omejitev, a hkrati tudi zgodba družine Greco in vasi Lizzanello od tridesetih do petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je svet med drugo svetovno vojno spreminjal in so feministična gibanja postajala vidnejša. To je tudi zgodba dveh nerazdružljivih bratov, ki sta ljubila isto žensko. Zgodba, kjer en sam trenutek življenja lahko zaobjame celotno vesolje.«
»Razlog za nastanek Poštarice je bila vizitka, stara skoraj sto let, ki sem jo našla v predalu. Na njej je pisalo: Anna Allavena. Poštarica. Tako sem začela iskati njene sledi in odkrila neverjetno žensko. Svojo prababico.« – avtorica Francesca Gianone
Spoštovani bralci, roman Poštarica je izdala založba Hiša knjig.
Francesca Giannone; Poštarica – https://www.galarna.si/postarica-mv
