MEDITERAN – FOTOGRAFSKA RAZSTAVA VLADA BERNETIČA V MKI

0
73

V mesecu novembru je svoje barvne in črno bele fotografije na temo Sredozemlja razstavljal Vlado Bernetič, sicer knjižničar in projektni sodelavec na Morski biološki postaji v Piranu. Fotografije prikazujejo utrinke s potovanj po sredozemskih deželah, kot sta Malta in Grčija. Med njimi so tudi take z bolj domoznansko tematiko, od oljčnih gajev, vinogradov do plovil, na kakršne naletimo v Istri. Ob razstavi fotografij je Vlado Bernetič pripravil tudi večer, posvečen popotniški in domoznanski fotografiji, na katerega smo povabili vse najbolj priznane obalne fotografe, od svetovno znane Anje Čop do Izolanov Remigia Grižoniča in Tomija Beškovnika.

Pred iztekom razstave smo gospoda Bernetiča prosili za kratek pogovor.

 

MKI: Gospod Bernetič, iz vaših fotografij se da razbrati, da se tega hobija lotevate resno in z veliko znanja. Omenili ste, da ste se ob delu tudi izobraževali o fotografiji. Koliko časa se s fotografijo že ukvarjate in kaj vam je dal študij fotografije na Sežanski šoli?

 

VB: S fotografijo se vzporedno z rednim delom ukvarjam že dobra štiri desetletja. Lahko rečem, da je to tudi način življenja – s kamero vedno ob sebi –  torej.  Izredni študij fotografije mi je omogočil vpogled v svetovno produkcijo avtorske fotografije, grafičnega oblikovanja in tudi  filma. Večina sežanskih profesorjev je pridobila izobrazbo na FAMU v Pragi, na Ljubljanski in Beograjski Akademiji, na FAGG  in ob dodatnih specializacijah v tujini. Sprejeti delček njihovih znanj in izkušenj zelo cenim in skušam uporabiti,  kjer je le mogoče.

 

MKI: Na tej razstavi ste predstavili predvsem fotografije, ki so nastale na potovanjih po Sredozemlju, pa tudi na potepanjih po Istri. Sredozemlje je pojem, o katerem različni strokovnjaki od zgodovinarjev, geografov do etnologov razmišljajo, pišejo in govorijo na zelo različne načine. Kaj pa vam pomeni Sredozemlje, kamor se uvršča tudi naša Istra?

 

VB: Živimo na področju Istre in zaledja te pokrajine, ki je v bistvu submediteran v klimatološkem in geografskem pogledu. Z gospodarskega in kulturno-antropološkega pogleda pa se od ostalih »Mediterancev« ne ločimo preveč. Vsak obdeluje »svoj vrtiček«, zaradi pogostih suš se izogibamo obdelovanja večji polj, z izjemo oljčnih nasadov in vinogradov. Denimo – elektronska industrija, ki se je lepo začela  na primer  pri nas, pri sosedih v Bujah in na  veliko tudi pri Valetti na Malti, je po dobrem desetletju zamrla. Turizem je tako postal poglavitna domena v teh krajih. Gostoljubje vidim kot bodočnost  Sredozemlja, vse drugo je lahko bolj ali manj temu v pomoč – mislim predvsem na obilje kulturnih in naravnih danosti našega Mediterana.

 

MKI: Vaše fotografije so tako pokrajinske in se v njih pogled odpira daleč in široko, kot tudi take, kjer se posvečate bolj podrobnostim, igri barv, svetlobe, senc  in simbolov. Fotografirate tudi rastline, živali, kulturne spomenike, mesta in dogajanja na ulicah. Kateri motivi so vam najljubši?

 

VB: Vsako obdobje v trajanju nekaj let je obeleževalo specifično področje fotografije. Snemal  sem na primer  ptice v solinah, delal zračne posnetke s pomočjo helikopterja, snemal arhitekturo za koprske urbaniste, reproduciral projektno grafiko in načrte, občasno sem fotografiral tudi med potapljanjem pod vodo. Začelo pa se je z dokumentiranjem športnih dogodkov v dijaških letih in z razstavnim delovanjem v fotoklubu Planinske zveze v Ljubljani.

Pokrajinska fotografija mi je najljubša,  vendar ob njej predvsem prežim na »tisto nekaj« kar bi moralo priti v prvi plan in bi sliko naredilo popolno. Nekaj je tu skupnega tudi z novinarsko fotografijo. V svet medijske  fotografije  vstopam bolj ali manj diskretno.

 

MKI: Danes  lahko vsi fotografiramo že z mobiteli in  ljubiteljskih  fotografov je več kot nekoč, zato bi vas rada vprašala, kaj je značilno za dobrega fotografa in za dobre fotografije?

 

VB: Gotovo je za dobre fotografe značilna profesionalna oprema, vendar je njihov način gledanja na svet pomembnejši. Dober fotograf najde motiv, ki  je dovolj univerzalen, aktualen, estetsko korekten in zanimiv tudi širši javnosti ter dovolj »brezčasen«, da se lahko ohrani tudi zanamcem.

 

MKI: S fotografijo lahko za večno ujamemo trenutek, ki se ne bo nikoli več ponovil in ga tako ohranimo v spominu. S fotografijo lahko dokumentiramo razne dogodke, arhitekturo, pokrajino. Nekateri s fotografijo segajo na slikarsko področje. Kaj pa vam pomeni, da se lahko izražate s pomočjo fotografiranja?

 

VB: Za fotografijo je značilna, res – kot pravite –   »enkratnost« trenutka in prostora  prikazana s pomočjo svetlobe na določenem nosilcu slike. V sami sliki iščem tisto »nekaj več« – to je lahko na primer  poseben žarek svetlobe, ambientalna atmosfera, barvna paleta ali samo grafična tekstura, ki pa lahko vsebuje tudi element presenečenja. Slednji na  simbolni ravni lahko pomeni tudi bodico. Zame je fotografija ena izmed slikarskih tehnik, ker pa nisem slikar, si ne delam preveč utvar 😉

 

MKI: Gospod Bernetič, hvala vam za pogovor. Bralce pa vabimo, da se nam zvečer ob 19h pridružijo v čitalnici Mestne knjižnice Izola, kjer se bomo srečali z našimi najbolj znanimi fotografi.