NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO
Na natečaj za
najboljšo kratko zgodbo Slovenskih dnevov knjige 2010, ki sta ga razpisala
Društvo slovenskih pisateljev in Revija Sodobnost, je prispelo 125 tekstov, med
katerimi je žirija v sestavi dr. Tomo
Virk (predsednik), Zdenko Kodrič
in Alenka Urh za objavo v reviji
predlagala zgodbe Uroša Kalčiča, Manke Kremenšek Križman, Marka Golje, Toma
Kočarja, Sanje Metličar in Jana Zorca. Nagrado v znesku 1000 EUR pa je žirija
soglasno podelila zgodbi Enaindvajseto
nadstropje Miha Mazzinija.
Po mnenju žirije je Enaindvajseto nadstropje Miha Mazzinija
v mnogih pogledih zgledna kratka zgodba. Avtor ves čas premišljeno dozira in
spretno vzdržuje napetost; pripoved se opazno usmerja proti cilju, čeprav nam
ta sploh ni razviden, le slutimo, da ga ritem zgodbe pravzaprav narekuje;
doseže ga ravno v pravem trenutku, ob samem sklepu, ko se zgodba nenadoma konča
in zaokroži obenem. Tudi osrednji lik je za ta žanr urezan natanko po meri:
»ideja«, ki ga poganja (z dobro motiviranimi obrati in fabulativnimi prelomi)
je dokaj nenavadna, že kar bizarna in bi bila vsekakor skrajno banalna, če bi
bila ubesedena zgolj kot to, kar je na površini: nezadržna sla po precej
konkretni uporabi stranišč v vseh enaindvajsetih nadstropjih poslovne stavbe. A
je spretno literarizirana tako, kot da je za njo nekaj usodnejšega – če že ne
metafizičnega, pa vsaj eksistencialno globokega. Da ne bo pomote: v Enaindvajsetem nadstropju ne kaže iskati
kake izrecne metafizike, tudi globokega eksistencializma ne; a evokacija
nečesa, kar je za fabulo ali onkraj nje, zbuja natanko tisti vtis nečesa
presežnega, iracionalnega, ki je zaščitni znak pravih kratkih zgodb.
NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI ESEJ
Na razpis natečaja za
najboljši esej je tokrat prispelo 26 esejev. Komisija v sestavi Katja Klopčič (predsednica), Evald Flisar in Aljaž Kovač je v ožji izbor uvrstila šest esejev, med njimi Obdobje rušenja in obdobje gradnje ter Pot in most Jiřija Bezlaja, Izgubljeni raj Izidorja Mendaša ter Šibkejši spol Toma Kočarja. Žitrija je soglasno
odločila, da si tokrat nagrado zaslužita dva eseja, in sicer Filozofija uživanja na srfu in Princesa Recesulja. Po odpiranju šifer
se je izkazalo, da sta njuna avtorja Irena Štusej in Nara Petrovič. Če bi eden
od njiju napisal slabši esej kot drugi, bi nagrajenec odnesel domov nagrado v
znesku 1000 EUR. Tako pa se znesek prepolovi in bosta prejela vsak po 500 EUR,
nekaj manj kot je dosedanja minimalna slovenska plača.
Nara Petrovič je v eseju Filozofija uživanja na srfu nasprotje med
intelektom in intuicijo razširil še na dvojici nadzor-spontanost in
mistika-religija. To nasprotje je presegel in zlil v čisto esejsko formo: od
etimologije in logosa prek morskih vetrov in toposa do minucioznih opisov srfarske
priprave in izvedbe. V eseju je makrokozmos z Bogom (ali odsotnostjo le-tega)
preslikal v mikrokozmos z valovi in vetrom (ali odsotnostjo le-tega).
Irena Štusej je ponudila
popolnoma drugačno pisanje – njen esej Princesa
Recesulja nam ponuja vpogled v vsakdanjik, ki je zaznamovan z recesijo. Aktualna
tema služi kot navdih za slogovno domiselno in prepričljivo pisanje, v katerem
se avtorica dotika ne le vtisov, ki nam dnevno vdirajo v življenje, ampak s
spretnim nizanjem aluzij na literarno, predvsem pravljično izročilo, povezuje
razočaranje z upanjem na način, ki nas kljub molovskim akordom zabava.
NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI SREDNJEŠOLSKI ESEJ
Na natečaj, ki
sta ga razpisala Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost, je
prispelo 21 esejev, med katerimi je
žirija v sestavi Jana Bauer (predsednica),
Katja Klopčič in Alenka Urh kot najboljšega izbrala esej Zgodbe iz Litve Nataše Jeršinovič (Gimnazija Jožeta Plečnika,
Ljubljana). Nagrajenka prejme nagrado 500 evrov in kompletno knjižno zbirko
Izmenjave, ki obsega 16 antologij kratke proze z vseh koncev sveta. V ožji
izbor za nagrado sta se uvrstila še Grega Ulen (Gimnazija Vič) z esejem »Dela tako, kot je prav, tako kot misli«
in Maša Oplotnik (Gimnazija Jožeta Plečnika, Ljubljana) z esejem Arabske dežele, oddaljene, pa vendarle blizu.
Vsak od njiju prejme 5 knjig iz zbirke Izmenjave po lastni izbiri.
Utemeljitev
žirije:
Esej Zgodbe iz Litve avtorice Nataše
Jeršinovič je žirijo prepričal s poglobljeno predstavitvijo Litve in njene
književnosti, s posebnim poudarkom na avtorjih, uvrščenih v antologijo Zgodbe iz Litve. Njeno branje zgodb
razkriva zanimive poteze litovskega narodnega značaja, preteklosti in pogleda
na življenje prebivalcev te baltske države in razgalja nekatere stereotipe,
povezane z njo. Spretna esejska forma in slogovna dovršenost sta glavni odliki
eseja.
