Ko sem leta 2005 pripravljala knjigo Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, mi je bilo v veliko veselje narediti portret pisatelja Vladimirja Kavčiča.
Umetnost je le bledo in slabotno posnemanje, ki nam tu in tam vzbuja vtis, da je nad naravo.
Je izredno plodovit slovenski pisatelj starejše generacije, ki ubeseduje snov lastne življenjske izkušnje, povezane zlasti z obdobjem 2. svetovne vojne.
Za Vladimirja Kavčiča je največja mojstrovina narava znotraj in zunaj nas, se pravi, življenje samo.
Umetnost je le bledo in slabotno posnemanje, ki nam tu in tam vzbuja vtis, da je nad naravo. Če je to dvoje sploh mogoče ločevati. Človek je del narave, torej je tudi njegovo delo njen del.
Viri: Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Študentska založba, Knjižna zbirka, Posebne izdaje, 2005